Krvavčji Vrh: cerkev sv. Florijana in taborska preteklost
Krvavčji Vrh je belokranjska vas ob cesti med Semičem in Metliko. Njena izrazita orientacijska točka je cerkev sv. Florijana na razglednem platoju, okoli katere je nekoč stal protiturški tabor.
Vas v urbarjih
V registru urbarskega davka metliškega gospostva iz leta 1536 je kraj zapisan kot Pluttenberg. Takrat je bilo navedenih osem hub, od katerih je bila ena pusta. Huba je pomenila kmečko posestno enoto. Register iz leta 1550 uporablja ime Pluettendorf in beleži šest in pol hub ter opustošenje in ponovno naselitev po turških vpadih.
Poznejši urbar iz leta 1593 prinaša zapis Kerwawacz werch in sedem celih ter eno polovično hubo. Med gospodarji navaja Jerneja Plota, ki je bil pozneje kot župan oproščen dajatev. Za leto 1610 je ponovno zapisanih osem hub.
Viri: Krajevna zgodovina: prepisi urbarjev z arhivskimi navedbami ↗
Florijanova cerkev na razglednem platoju
Cerkev stoji na vaškem pokopališču ob cesti Semič–Metlika. Njena zasnova je srednjeveška, današnjo podobo pa je pomembno oblikovala barokizacija v 18. stoletju. Glavni oltar je leta 1889 izdelal J. Jereb. Okoli cerkve je bil protiturški tabor, zato ta del vasi združuje sakralno in nekdanjo obrambno vlogo.
V vzhodnem delu vasi stoji kamnita hiša številka 25, zasnovana kot vrhkletna stavba: bivalni del je dvignjen nad klet. Do vhoda vodita dve rami kamnitega stopnišča pod nadstreškom. Ohranjena je notranja razporeditev prostorov. Takšna hiša iz sredine 19. stoletja je krajevni primer kmečkega stavbarstva, pri katerem sta pod skupno streho povezana kletni in stanovanjski del.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine, današnji polni zapisi 2257, 19305 in 25928 ↗
Zakaj so domačini ustanovili gasilsko društvo
Krajevna gasilska kronika opisuje vrtačasto kraško okolico s steljniki, gozdovi in vinorodnimi griči. Vaška lega ob povezavi Semič–Metlika je pomembna tudi v ustanovnem zapisniku društva: pomoč iz sosednjih krajev je bila za požar preveč oddaljena.
Ustanovni občni zbor je potekal 5. januarja 1930. Jože Kofalt je zbrane opozoril na lesena gospodarska poslopja s slamnato kritino in nevarnost, da bi ogenj zajel vso vas še pred prihodom pomoči iz Metlike, Semiča ali Gradaca. Izvoljen je bil za načelnika, tajniško delo pa je prevzel Vincenc Plut iz Gradnika.
Viri: PGD Krvavčji Vrh: kronika Staneta Pluta starejšega, 2005, in prepis ustanovnega zapisnika ↗