Črnivec: kamnoseška delavnica, vaški kapelici in grobišče Dobrava
Gomilno grobišče Dobrava
Gomilno grobišče Dobrava leži zahodno od Črnivca in regionalne ceste Kranj–Jesenice. Register njegovo lego natančneje opredeli na robu terase vzhodno nad potokom Dobruša, v gozdu. Obsega skupino večjih in manjših gomil. Naključne najdbe pri zemeljskih delih jih umeščajo v prazgodovino in rimsko dobo; v polju datacije sta navedeni starejša železna doba in zgodnja rimska doba. Register poudarja, da so gomilni pokopi na Gorenjskem v obeh obdobjih redki, zato je grobišče pomembno za ugotavljanje kulturnih vplivov.
Nekdanja Kocjančičeva delavnica
Na naslovu Črnivec 11 je evidentirana nekdanja Kocjančičeva kamnoseška delavnica. Stavba stoji med regionalno cesto Ljubljana–Jesenice in cesto Črnivec–Posavec. Register jo opisuje kot pritlično zidano hišo s tlorisom v obliki črke L in streho na čope. Južni trakt je iz leta 1873. Njegova čelna fasada ima pet osi, nad rizalitom pa je nadstrešek. Med podrobnostmi stavbe so dekoriran portal in okenski okviri iz tufa. V registrskem opisu je stavba poimenovana tudi Gostilna Črnivec.
Dve vaški kapelici
Kocjančičeva kapelica stoji v severozahodnem delu vasi, zahodno od ceste proti Brezjam in nekdanje kamnoseške delavnice. Register jo datira v drugo polovico devetnajstega stoletja. Je zidana kapelica zaprtega tipa s polkrožno dvokapno streho. Na strehi je kamnit križ iz tufa, iz istega kamna pa je okvir spodnje polkrožne niše. Nišo zapirajo kovinska vratca, v njej je slika Brezjanske Marije.
Druga evidentirana kapelica je na vzhodnem robu naselja, jugovzhodno od hiše Črnivec 2. Register jo umešča na prelom devetnajstega in dvajsetega stoletja. Tudi ta je zidana in zaprtega tipa, vendar ima dvokapno streho brez dekoracije. V njeni niši je slika Brezmadežne.
Dacarjeva hiša
Dacarjeva hiša je na naslovu Črnivec 6, ob cesti proti Brezjam na Gorenjskem. Register jo umešča vzhodno od regionalne ceste Kranj–Radovljica, v vzhodni del raztresenega naselja. V hiši je med letoma 1938 in 1944 delovala tehnika Okrožnega komiteja komunistične partije Jesenice. S spominsko ploščo je bila obeležena 26. aprila 1977.
Avtobusna postaja in bife
Občinsko gradivo po zapisu Slavka Škofica navaja, da je bila avtobusna postaja na Črnivcu izročena v uporabo 29. novembra 1963. Sprva je služila potnikom, pozneje so jo opremili še za postrežbo gostov.
Zagon gostinske dejavnosti je spremljalo več menjav najemnikov. Povzetek našteva Ljubljana–Transport, Central Kranj in Lateo iz Ljubljane. Leta 1967 je bife na Črnivcu prevzela Francka Mulej. Leta 1969 je objekt prevzel Martin Turk; prispevek njegov prevzem opiše kot dolgoročno rešitev za Turistično društvo Brezje.
Viri: Občinsko gradivo Stara cesta Podnart–Brezje, fizični strani 6–7 ↗
Pri Majerčku in Pri Lovrencu
Zbirka Domoznanske arhivske raziskave za Črnivec povzema izročilo, ki domačijo Pri Majerčku označuje kot prvo hišo v vasi. Pripoved povezuje njeno ime z nekdanjim gozdom, kjer so majerji pasli živino za graščaka. Zbirka za domačijo navaja naslov Črnivec 9.
Pri hiši Črnivec 11 zbirka ohranja ime Pri Orencu ter starejši poimenovanji Lovrenč in Pri uri. Lovrenc Kocijančič, rojen leta 1798 v Nošah in umrl leta 1870 na Črnivcu, je bil kamnosek, gostilničar in kmet. Družina je prodala kmetijo Pri Kralju v Nošah in kupila gostilno na Črnivcu. Furmanska gostilna Pri Uri je po Lovrencu dobila ime Pri Lovrencu.
Viri: Domoznanske arhivske raziskave: Črnivec, fizične strani 9–10 in 24–25 ↗
Vaška cesta proti Nošam leta 1979
V zbirki je povzet prispevek D. Sedeja iz Glasa z dne 14. avgusta 1979 o cesti Črnivec–Noše. Vaščani so s prostovoljnim delom in denarjem pripravljali kilometer in pol dolg odsek za asfaltiranje. Cesto so razširili na štiri metre, uredili bankine in odvodnjavanje ter položili drenažne cevi. Za podlago so uporabili tudi material porušenega, pred tem požganega gospodarskega poslopja. Asfaltiranje je bilo v prispevku še napovedano za konec oktobra.
Viri: Domoznanske arhivske raziskave: Črnivec, fizične strani 9–10 in 24–25 ↗