
Lancovo: hišna imena, krajevna skupnost in povezave ob Savi
Lancovo je naselje v občini Radovljica in sedež istoimenske krajevne skupnosti. Njegovo dediščino predstavlja tudi knjižica hišnih imen, ob Savi pa ga turistični opis povezuje s potmi iz širše okolice Šobca.
Lancovo in njegova krajevna skupnost
Lancovo je v občini Radovljica, ki na svoji uradni strani objavlja predstavitev Krajevne skupnosti Lancovo. Njen sedež je na naslovu Lancovo 30b, 4240 Radovljica. Za stik sta objavljena telefon 04 531 41 55 in elektronski naslov kslancovo@siol.net. Podatki so bili preverjeni 8. oktobra 2026. Občina na isti strani omogoča dostop do zapisnikov sej sveta krajevne skupnosti, med njimi tudi do zapisnika seje 8. januarja 2026.
Krajevni praznik je 17. oktobra. Občinska predstavitev datum povezuje z ustrelitvijo prvih talcev na Gorenjskem na Spodnjem Lancovem leta 1941. Knjižica hišnih imen poleg Lancovega v ločenih preglednicah obravnava tudi Brda, Ravnico, Spodnjo Lipnico, Vošče in Zgornjo Lipnico.
Viri: Občina Radovljica: Krajevna skupnost Lancovo; preverjeno 8. oktobra 2026 ↗ · Kako se pri vas reče? Hišna imena v krajevni skupnosti Lancovo, december 2009; celotno besedilo prebrano, uporabljene fizične strani 2–3, 5–8 in 10–12 ↗
Hišna imena kot dediščina Lancovega
Knjižica Kako se pri vas reče? Hišna imena v krajevni skupnosti Lancovo je izšla decembra 2009. Gradivo je zbral in uredil Klemen Klinar iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske. Med založnicami je Občina Radovljica, pri raziskovanju pa so sodelovali domačini, učenci Osnovne šole A. T. Linharta Radovljica, njihova mentorica, radovljiški župnik in jezikoslovka Jožica Škofic. Seznam temelji na zgodovinskih virih ter srečanjih s krajani obravnavanih vasi.
Hišna imena označujejo domačije, njihova zemljišča in ljudi ter so se pogosto ohranila tudi po menjavi lastnika ali priimka. Knjižica jih predstavlja kot del narečne in kulturne dediščine. Za Lancovo objavlja posebno preglednico, ki primerja hišne številke, stare številke, zgodovinske zapise ter narečno in poknjiženo obliko imena. Med poknjiženimi oblikami so Pri Vobenku, Pri Cajhnu, Pri Majdneku in Pri Podnošarju. Preglednica je zgodovinski zapis raziskave iz leta 2009.
Zgodovinska primerjava uporablja abecedni seznam lastnikov zemljišč katastrske občine Lancovo iz leta 1827 in knjigo župljanov župnije Radovljica za obdobje 1827–1880. Knjižica ponekod dodaja tudi zapise iz drugih obdobij. S tem lahko bralec spremlja, kako se je isto ime zapisovalo v različnih virih. Uvod opozarja, da nekatera imena niso več v rabi in da naslov v preglednici lahko kaže le lokacijo nekdanjega imena, zato starega zapisa ni smiselno uporabiti kot aktualno naslovno navodilo.
V lancovski preglednici je pri imenu Pri Cajhnu v stolpcu franciscejskega katastra zapisan Zeichen, v knjigi župljanov pa Cajhen. Pri Vobenku je katastrski zapis Ogeng, pri imenu Pri Majdneku pa Maidnek. Razlike v zapisu so ohranjene v ločenih stolpcih, poleg katerih je navedena poknjižena oblika. Poševnica označuje manjkajoče hišno ime v posameznem viru; pri nekaterih vrsticah opomba določa zapis iz statusa okoli leta 1930. Seznam zato omogoča primerjavo gradiva, ki je nastajalo v različnih obdobjih in z različnim načinom zapisovanja imen.
Pri Podnošarju in stara pot na Lancovo
Eden konkretnih primerov povezanosti hišnega imena s pokrajino je domačija Pri Podnošarju. Knjižica ime razloži z lego pod klancem Noš. Na domačiji so po zapisanem izročilu nekdaj imeli konje za pripreganje, s katerimi so furmanom pomagali vleči težke tovore po stari poti na Lancovo. Ta razlaga povezuje poimenovanje domačije z delom, prevozom in zahtevnostjo nekdanje poti.
Na zadnji strani publikacija primerja del naselja na karti franciscejskega katastra iz leta 1826 in na digitalnem letalskem posnetku iz leta 2008. Na obeh prikazih so vpisane hišne številke, vendar predstavljata različni časovni stanji. Stare hišne številke so zapisane na karti iz leta 1826, številke hiš s hišnimi imeni pa na posnetku iz leta 2008.
Povezave Lancovega s potmi ob Savi
Uradna turistična predstavitev Radolca Lancovo omenja pri poteh iz kampa in parka Šobec. Tematska Pot ob Savi: Prisluhni Savi po njenem opisu najprej poteka po levem bregu do Lancovega, nato po desnem bregu naprej do Fuxove brvi. Šobec je pri tem izhodišče v širši okolici, ne znamenitost, ki bi jo ta opis umeščal v samo naselje Lancovo.
Ista predstavitev omenja tudi krožno pot Treh mostov iz Radovljice čez Lancovški most, Bodeški most in most v kampu. Pri načrtovanju sprehoda je pomembno preveriti stanje posamezne poti: shranjena turistična stran ob povezavi na Pot ob Savi izrecno opozarja, da je ta le deloma prehodna. Pred izbiro odseka preverite aktualna obvestila upravljavca; podatek je bil preverjen 8. oktobra 2026.