Dobrovlje: Dravinjska dolina in kovaška dediščina
Dobrovlje v občini Zreče so povezane z zgodovino Dobrave in Gabrovelj, nekdanjo ozkotirno železnico ter kmetijstvom ob Dravinji. Občinsko glasilo iz leta 2010 predstavlja kovačijo Šrekl - Zajc, mlin in krajevno izročilo.
Dobrovlje v občini Zreče
Dobrovlje so naselje v občini Zreče. Občinska predstavitev jih uvršča med šest krajevnih skupnosti in za sedež skupnosti navaja Dobravo 78, 3214 Zreče. Ime je treba ločiti od istoimenske planote v drugih občinah: tukaj predstavljamo kraj v Dravinjski dolini in njegovo lokalno zgodovino, kakor jo opisuje občinsko glasilo Pohorsko srce.
Namenski prispevek iz druge številke glasila leta 2010 umešča krajevno skupnost na južni del občine Zreče, med potok Koprivnico na zahodu in reko Dravinjo na vzhodu, ob meji z občino Slovenske Konjice. Krajevna skupnost je nastala leta 1995 z združitvijo zaselkov Gabrovlje in Dobrava. Podatka o takratni površini in prebivalstvu opisujeta skupnost iz leta 2010, zato nista današnja naseljska statistika.
Viri: Individualna fotografija Dobrovelj v občini Zreče ↗ · Občina Zreče: krajevne skupnosti ↗ · Pohorsko srce 2010/2: Dobrovlje, fizični strani 8 in 9 ↗
Dobrava in Gabrovlje v listinah
Zgodovinski oris v glasilu navaja prvo omembo Dobrave leta 1306 pod imenom Harde, v pergamentni listini Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu. Pozneje je zapisana tudi kot Hard. Gabrovlje postavlja na severno stran doline Dravinje, nad izliv potoka Koprivnice, njihovo prvo omembo pa datira v leto 1371 z zapisom Gebruell.
Med poznejšimi oblikami imena Gabrovlje našteva Gabriolagkh in Gabrolach. Izpeljavo imena iz gabra predstavi kot mnenje poznavalcev, ne kot dokončno etimološko ugotovitev. Na južnem koncu Gabrovelj sta nekdaj stala Rožni dvor in Kraljičin dvor; prispevek leta 2010 poroča, da njunih sledi ni več.
Viri: Pohorsko srce 2010/2: Dobrovlje, fizični strani 8 in 9 ↗
Premogovnik, železnica in spreminjanje ravnice
Bližnji premogovnik v Radani vasi je v preteklosti zaposloval tudi mlade domačine. Po glasilu je med letoma 1892 in 1962 po Dravinjski dolini od Poljčan do Zreč potekala ozkotirna železnica, Gabrovlje pa so imela svoje postajališče. Avtor razvoj kraja povezuje tudi s to nekdanjo prometno povezavo.
Do leta 1914 je bil v bližini Gabrovelj ribnik Teich. Ko so ga zasipali z jalovino iz premogovnika, je potok Ulčinca proti Dravinji poiskal novo pot in nastalo je močvirje. Poznejše izsuševanje je omogočilo pridobivanje rodovitnih polj; po letu 1960 so na njih nekaj let gojili tudi hmelj.
Prispevek iz leta 2010 zaradi rodovitnih tal posebej poudarja pomen kmetijstva. Med tedanjimi obrtmi našteva kovinostrugarstvo, ključavničarstvo, vulkanizerstvo, avtoprevozništvo in gradbeno mehanizacijo; krajani so bili zaposleni tudi v bližnjih tovarnah.
Viri: Pohorsko srce 2010/2: Dobrovlje, fizični strani 8 in 9 ↗
Kovačija Šrekl - Zajc
Kovačija Šrekl - Zajc je po predstavitvi nastala oktobra 2007 na pobudo sekcije za ohranjanje kulturne dediščine pri KUD Vladko Mohorič iz Zreč. Združili so manjšo obrtniško delavnico Ivana Šrekla z Rudniške ceste 15 v Zrečah in kmečko kovačijo Ignaca Zajca iz Dobrave 57.
Ivan Šrekl, ki je živel med letoma 1922 in 2006, je tradicionalno kovaško delo nadaljeval tudi z umetnostnimi izdelki. Prispevek omenja replike srednjeveških oklepov, svečnike in sakralne predmete. Ignac Zajc starejši, rojen leta 1909, je leta 1936 prišel iz okolice Stične v Zreče; v domači delavnici je popravljal kmečko orodje in stroje.
Viri: Pohorsko srce 2010/2: Dobrovlje, fizični strani 8 in 9 ↗
Orodje, mlin in ljudsko izročilo
Opis zbirke iz leta 2010 našteva klešče, kladiva, podkovski pribor, staro stružnico, vzmetno kovaško kladivo in ročni vrtalni stroj z dvema vztrajnikoma. Delavnica je bila predstavljena kot prostor ohranjanja predmetov in praktičnega prikaza kovanja. To je datirana predstavitev muzejske dejavnosti; iz nje ne sklepamo o današnjem odpiralnem času.
Med tehniško dediščino prispevek posebej omenja še valjčni mlin Kohne oziroma Bocijev mlin. Ob kulturnem izročilu našteva postavljanje mlaja, kožuhanje in športne igre. Ob opisu skupnosti leta 2010 so bili evidentirani še dom krajanov, urejeno asfaltirano igrišče in vrtina za termalno vodo Term Zreče. To so podatki tedanje predstavitve krajevne infrastrukture.
Viri: Pohorsko srce 2010/2: Dobrovlje, fizični strani 8 in 9 ↗