Skomarje: Skomarska hiša, Jurij Vodovnik in sv. Lambert
Skomarje je pohorska vas z ohranjeno Skomarsko hišo. Z njo je povezan ljudski pesnik Jurij Vodovnik, nad jedrom pa stoji cerkev sv. Lamberta.
Pohorska vas okoli 924 metrov visoko
Skomarje leži v gozdnatem delu Pohorja nad Dravinjsko dolino. Turistična predstavitev jedro umešča na približno 924 metrov nadmorske višine. Do kraja vodi vijugasta cesta ob potočkih in hudournikih, med listnatim in vse bolj izrazitim iglastim gozdom.
Skomarska hiša iz leta 1803
Skomarska hiša je prikaz pohorskega kmečkega bivališča s prehoda med dimnično zasnovo in hišo s črno kuhinjo. Zgrajena je bila leta 1803. V notranjosti so ohranjeni vhodna veža, kuhinja, glavna bivalna soba, spalnica oziroma štiblc in prešnica z leseno stiskalnico za sadje.
Ogled kraja je po destinacijskem opisu organiziran po predhodnem dogovoru s TIC Zreče.
Jurij Vodovnik, tkalec in pohorski pevec
Jurij Vodovnik se je na Skomarju rodil 22. aprila 1791 in tam umrl 17. decembra 1858. Slovenski biografski leksikon ga opredeljuje kot bukovnika, ljudskega pevca in igralca. Brati in pisati ga je naučil oče, tesar in coklar. Pri devetnajstih se je izučil tkalstva, nato pa tkal doma in po drugih hišah, med drugim na Frankolovem, v Vojniku ter Mislinji.
Njegove pesmi govorijo o pohorskih kmetih, delu, naravi, kolinah in domačih slavjih. Z njimi je tudi zbadal lovce in rokodelce ter izražal odnos do grajske gospode. Med najbolj znanimi je avtobiografska Jaz sem Vodovnik Juri. Pesmi je sam zapisoval, razširjale pa so se s prepisovanjem in petjem; del njegovega ustvarjanja je ponarodel.
Na Skomarju so mu leta 1859 postavili nagrobnik, leta 1900 spominsko ploščo na župnijski cerkvi, leta 1955 pa spomenik, delo Milana Vojska. Biografski leksikon njegovo pevsko in pripovedovalsko vlogo povezuje tudi s kolinami, ženitvami, pogrebi in romanji.
Viri: Bruno Hartman, Slovenski biografski leksikon, SAZU/ZRC SAZU: Jurij Vodovnik ↗
Pesmi so ohranjali tudi pohorski godci
Muzikolog Igor Cvetko v raziskavi Vodovnikovega ustvarjanja posebej obravnava godce, ki so širili in ohranjali njegove pesmi. Pesnikove zgodbe so prikazovale resnične ljudi iz njegove okolice, pogosto s humornimi ali karikiranimi potezami. Ob znanem avtorju in včasih zapisanem datumu nastanka so tako prešle v ljudsko pevsko izročilo.
Cvetko Vodovnika umešča med potujoče pevce, ki so prenašali novice in zgodbe od hiše do hiše. Snov so dobivali tudi od poslušalcev. Raziskava ob tem opozarja, da njegovih raznovrstnih pesmi ni mogoče skrčiti na dve ali tri enake melodije.
Cerkev sv. Lamberta in stavbe vaškega jedra
Gručasto jedro razložene gorske vasi je oblikovano vzhodno od cerkve sv. Lamberta. Sestavljajo ga domačije, šola in župnišče, obdajajo pa ga obdelovalne površine. Širša kulturna krajina Resnik–Skomarje ohranja celke, obdane s strnjenim gozdom, ter gručaste domačije s kmečkimi stavbami.
Cerkev je v osnovi gotska in omenjena leta 1313. Zahodni del pravokotne ladje s šilastoločnim portalom je iz 15. stoletja. Prezbiterij s triosminskim zaključkom in dvonadstropni zvonik sta bila prizidana v 18. stoletju, južna stranska kapela pa leta 1834.
Župnišče je nadstropna zidana stavba kvadratnega tlorisa, zgrajena leta 1788 in pozneje prezidana. Hiša Skomarje 31 je delno lesena, delno zidana vrhkletna stavba; na čelu ima prizidano kapelico z razpelom v ograjeni niši. Register pri Skomarski hiši poleg dimnične zasnove beleži še povečavo okoli leta 1900 in masivno čopasto skodlasto streho.
Viri: RNPD EŠD 10344: vaško jedro Skomarje ↗ · RNPD EŠD 3362: cerkev sv. Lamberta ↗ · RNPD EŠD 10357: župnišče ↗ · RNPD EŠD 10356: hiša Skomarje 31 ↗ · RNPD EŠD 649: Skomarska hiša ↗ · RNPD EŠD 16893: kulturna krajina Resnik–Skomarje ↗
Planinska povezava s Skomarja na Roglo
Planinsko društvo Zreče opisuje označeno pot od Skomarske hiše do Rogle. Vodi proti severu, prek makadamske ceste in nato skozi gozd proti Kobilju. Po vzponu prečka cesto Vitanje–Rogla, se priključi območju odcepa za Vitanje in nadaljuje proti Kraguljšču, kjer se odcepi povezava za Mislinjo.
Zaključni del doseže glavno cesto Zreče–Rogla in po njej vodi proti cilju. Društvo celotno povezavo navaja kot približno sedem kilometrov dolgo, z okvirnim časom dve uri in petnajst minut.
Viri: Planinsko društvo Zreče: namenski odsek poti Skomarje–Rogla ↗