Dolenčice: rojstni kraj Antona Ažbeta in njegova domačija
Dolenčice so vas v občini Gorenja vas–Poljane in rojstni kraj slikarja Antona Ažbeta. Njegova domačija na številki 2 hrani spominsko sobo. Ažbe je v bavarski prestolnici poučeval portret in slikanje golega telesa; poznejši slovenski impresionisti Jama, Grohar in Sternen so bili med njegovimi učenci.
Spominska soba v rojstni hiši
V hiši pri Ažbetu je razstava urejena v najstarejšem, obokanem kletnem prostoru. Posvečena je slikarjevemu življenju in umetniški poti. Razstavljene so reprodukcije njegovih slik ter osnutki doprsnega kipa, ki ga je oblikoval Mirsad Begić. Pred hišo stoji spomenik slikarju.
Za ogled se je treba vnaprej dogovoriti. Obnovljena hiša je namenjena tudi kmečkemu turizmu in kulturnim prireditvam. Informacije o ogledu posreduje domačija Pri Ažbetu doma na naslovu Dolenčice 2.
Od Dolenčic do münchenske šole
Anton Ažbe se je rodil leta 1862 in umrl leta 1905 v Münchnu. Tam je od 1891 do smrti vodil zasebno šolo, usmerjeno predvsem v portret in akt, upodabljanje golega človeškega telesa. Učenci so risali in slikali po živih modelih, učitelj pa jih je spodbujal k natančnemu opazovanju barve in svetlobe ter k samostojnemu ustvarjanju.
Po letu 1897 so se mu pridružili Matija Jama, Ivan Grohar in Matej Sternen. Šola je privabljala tudi študente iz drugih evropskih dežel in Združenih držav. Ažbetova povezava z impresionisti je zato predvsem učiteljska: njegovo delo in poti njegovih učencev niso bili enoten slikarski slog.
Viri: Narodna galerija: Anton Ažbe in njegova slikarska šola ↗
Domačije v vaškem jedru
Ob Ažbetovi zgodbi je v središču zaselka ohranjena tudi starejša stavbna podoba. Hiša na številki 6 ima obokano osrednjo vežo in črno kuhinjo. Na kamnitem portalu in hišnem tramu je letnica 1837, okenske odprtine pa varujejo kovane mreže. Ta hiša je drug objekt kot Ažbetova rojstna domačija.
Hiša na številki 8 je postavljena ob breg. Do polkrožnega kamnitega portala vodi dvoramno stopnišče, gospodarski del s kaščo pa ima majhne zamrežene odprtine. Takšna razporeditev pokaže, kako so se bivalni in shrambni prostori prilagajali terenu. Vas tako poleg znanega rojaka ohranja tudi stvarne sledove nekdanjega domačega gospodarstva.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗