Trebija: Škribovc ob Sori, Florijan in gasilska zgodovina
Trebija ob Poljanski Sori povezuje obrečno ureditev Škribovc, staro stavbno dediščino in dolgo gasilsko tradicijo.
Naselje ob Sori in krajevna skupnost
Trebija je naselje ob Poljanski Sori v občini Gorenja vas – Poljane. Sedež istoimenske krajevne skupnosti je na naslovu Trebija 4. Skupnost poleg Trebije zajema Fužine, Kladje, Podgoro in opredeljene dele naselij Hobovše pri Stari Oselici ter Stara Oselica.
Ob Sori nasproti Doma pod Planino je območje Škribovc. Občina je leta 2019 kupila zemljišče in pripravila zasnovo ureditve, v prvi polovici leta 2020 pa je skupaj s krajevno skupnostjo uredila 2.435 kvadratnih metrov obalnega pasu. Poročilo opisuje zatravitev, kamniti mizi s stoli, koša, odbojkarsko igrišče in opremo za hojo po traku.
Občinska objava zgodovino obrečnega oddiha povezuje tudi z zapisom šolske kronike iz leta 1922, ki jo hrani škofjeloška enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Po navedenem zapisu sta 22. junija skozi dolino do Trebije pripotovala kralj in kraljica ter se tu ustavila tudi zaradi ribolova.
Viri: Občina Gorenja vas – Poljane: Krajevna skupnost Trebija ↗ · Občina Gorenja vas – Poljane: Škribovc, prostor iskalcev poletne osvežitve, 20. julija 2020 ↗
Škribovc v današnji turistični ponudbi
Turistična predstavitev Poljanske doline iz julija 2026 Škribovc znova uvršča med naravna kopališča ob Poljanski Sori. Dostop opisuje mimo prvega izmed petih lesenih pokritih mostov, značilnih za ta del doline. Kot možnost parkiranja navaja prostor ob Pizzeriji Marco Polo.
V opisu so ponovno navedene kamnite mize, stoli in odbojkarsko igrišče ter hoja po traku. Uporaba naravnih kopališč je v destinacijski predstavitvi označena kot brezplačna in na lastno odgovornost. To ni zagotovilo o današnjem vodostaju ali kakovosti kopalne vode.
Nadaljnji opis loči Škribovc od kopališča pri Podgori in Martinčkove skale med Podgoro ter Hotavljami. Ta druga cilja sta del širše ponudbe ob isti reki, ne dodatni imeni za trebijsko obrežje.
Portal iz leta 1750 in sv. Florijan
Registrirana stavbna dediščina je hiša Trebija 7. Gre za nadstropno zidano hišo s podolžno zasnovo. Polkrožni kamniti portal nosi letnico 1750, v niši nad njim pa je ohranjena plastika sv. Florijana. Stavbo pokriva simetrična dvokapna streha brez čopov.
Gasilstvo od ustanovitve leta 1933
Začetek organiziranja gasilcev je povezan z učiteljem Josipom Krapšem, ki je leta 1932 zbiral somišljenike. Ustanovnega občnega zbora 25. januarja 1933 se je udeležilo 34 članov, prvi predsednik je postal Anton Kokalj. Denar za opremo so zbirali tudi z dramskimi predstavami na domačem odru.
Brizgalno so kupili že leta ustanovitve, gasilski dom pa zgradili leta 1936. Dom je leta 1964 pogorel; novega so postavili štiri leta pozneje. Prvi gasilski avtomobil so slovesno sprejeli leta 1971. Leta 2011 so prevzeli vozilo MAN TGM 13.290 z gasilsko oznako GVC 16/25. Ob osemdesetletnici leta 2013 je izšel zbornik 80 let gasilstva na Trebiji.
Jubilejno poročilo v Podblegaških novicah opisuje takratno slavnostno akademijo in parado s 250 gasilci iz sedemnajstih društev. Do obletnice so zbrali 122 zapisov o intervencijah: 92 požarnih in 30 tehničnih, med njimi petdeset zunaj območja društva. Društvo je ob osemdesetletnici prejelo tudi gasilsko odlikovanje prve stopnje Gasilske zveze Slovenije in priznanje škofjeloške zveze.
Vodni viri z medobčinskim pomenom
Občinski projektni prikaz vodooskrbe v porečju Sore opisuje zajetje Trebija spodnje nad naseljem. Zajeta voda se vodi skozi zbirni jašek z opremo za dezinfekcijo. Prenosni cevovod sega proti Poljanam, kjer se povezuje z vejo iz smeri Hotovlje.
Za rezervni vodni vir so bile zgrajene črpalne vrtine Trebija. Iz trebijskih virov se napaja tudi podsistem Trebija–Podgora–Gorenja vas–Todraž. Javni loški vodovod in ta podsistem se povezujeta na odcepnih mestih, v Srednji vasi pa merilna naprava beleži količino vode proti občini Škofja Loka.
Prikaz nadalje opisuje oskrbo Visokega, Loga nad Škofjo Loko, Na Logu, Podpulferce ter delov Zminca in Bodovelj. Na tej trasi našteva vodohrane Log nad Škofjo Loko, Zminec stari in Zminec novi.