Dolenja vas pri Ribnici: lončarska dediščina, delavnica in šola
Dolenja vas je naselje v južnem delu Ribniške doline, znano po lončarski dediščini. V kraju so krajevna skupnost, podružnična šola in lončarska delavnica Janeza Pogorelca.
Dolenja vas v južnem delu Ribniške doline
Dolenja vas je naselje v občini Ribnica in eno od središč južnega dela Ribniške doline. Občinska geografska predstavitev pojasnjuje, da se dolina proti jugu razširi v večji naselji Prigorica in Dolenja vas ter obsežno dolenjevaško polje. Ribnica je upravno in kulturno središče občine, Dolenja vas pa ima svojo krajevno skupnost in podružnično šolo. Njeno prepoznavnost posebej zaznamuje lončarstvo, povezano z nahajališči gline v južnem delu doline. Lončarsko izročilo je del skupne ribniške rokodelske zgodovine, vendar ima v Dolenji vasi tudi konkretne domače delavnice in dokumentirane zgodovinske primere.
Viri: Občina Ribnica: krajevne skupnosti in geografska predstavitev ↗
Krajevna skupnost in lokalni kontakti
Krajevna skupnost Dolenja vas je ena od štirih krajevnih skupnosti občine Ribnica. Poleg same Dolenje vasi vključuje Blate, Grčarice, Grčarske Ravne, Jelendol, Jelenov Žleb, Kot pri Rakitnici, Lipovec, Makoše, Prigorico in Rakitnico. Naselje in širša skupnost zato nista isto območje. Občinski imenik za skupnost navaja elektronski naslov dolenjavas@ks.ribnica.si. Ločeni občinski vnos lokacije objekta krajevne skupnosti navaja Lončarsko ulico 64, 1331 Dolenja vas. Seznam članov sveta je na občinski strani izrecno označen z mandatnim obdobjem 2022–2026; ob njem so ohranjeni tudi podatki prejšnjega mandata.
Viri: Občina Ribnica: krajevne skupnosti in geografska predstavitev ↗ · Občina Ribnica: Krajevna skupnost Dolenja vas, kontakt in mandat 2022–2026 ↗ · Občina Ribnica: lokacija objekta KS, Lončarska ulica 64 ↗
Podružnična šola na Šolski ulici
V Dolenji vasi deluje podružnična šola Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica. Uradna vizitka šole navaja njen naslov Šolska ulica 9, 1331 Dolenja vas, telefon 01 8350 423 in vodjo Jernejo Merhar. Objavljen je tudi elektronski naslov jerneja.merhar@osribnica.si. Matična osnovna šola ima sedež v Ribnici na Šolski ulici 2, zato je pri iskanju šolskih kontaktov pomemben prav vnos za dolenjevaško podružnico. V istem šolskem imeniku je posebej predstavljena tudi podružnica v Sušju.
Viri: OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica: vizitka podružnične šole Dolenja vas ↗
Lončarska tradicija od Valvasorjevega opisa
Virtualna razstava Rokodelskega centra Ribnica povzema Valvasorjev zapis iz Slave vojvodine Kranjske iz leta 1689: v Dolenji vasi je opisal več kot osemdeset hiš, kjer so izdelovali glinene izdelke. Lončarstvo je bilo razširjeno tudi v Prigorici, Nemški vasi, Rakitnici in Blatah. Med tradicionalnimi izdelki so bili lonci, latvice, potičnice in sklede ter konjički in ptičje piščali. Razstava prikazuje delovno-bivalni prostor lončarja Franceta Pogorelca iz Dolenje vasi št. 13. Kolovrat je stal pod oknom zaradi svetlobe, police pa so uporabljali za sušenje posode.
Viri: Rokodelski center Ribnica: izvirno besedilo virtualne razstave data.js, Lončarstvo/Hiša/Ožaga ↗
Ožaga: peč in prostor vaškega druženja
Lončenino so žgali v peči, postavljeni v leseno kolibo, imenovano ožaga. Razstava jo predstavlja tudi kot prostor, kjer so se vaščani družili in razpravljali o vaških zadevah. Po zbranih izjavah domačinov je med svetovnima vojnama v Ribniški dolini delovalo enajst lončarskih peči: pet v Rakitnici, tri v Blatah, dve v Prigorici in ena v Dolenji vasi. Muzej Ribnica hrani maketo lončarske peči, ki jo je leta 1966 izdelal J. Trošt. Ti razstavni prikazi pojasnjujejo nekdanji način dela in družabno vlogo obrti.
Viri: Rokodelski center Ribnica: izvirno besedilo virtualne razstave data.js, Lončarstvo/Hiša/Ožaga ↗
Lončar Janez Pogorelec na Lončarski ulici
Rokodelski center Ribnica predstavlja Janeza Pogorelca, lončarja z naslovom Lončarska ulica 22, 1331 Dolenja vas, in telefonom 040 690 517. Lončarsko znanje je pridobival v Šentjerneju, vreteno pa si je izdelal sam. Med njegovimi izdelki so sklede, potičniki, majolke, krožniki, skodelice in živalske piščali. Prepoznavne so preproste poslikave s črtami, valovi in stiliziranimi cvetlicami. Posebej izpostavlja konjička s piščaljo, katerega obliko je prevzel od starega očeta. Profil opisuje tudi njegove ptičje krmilnice in valilnice ter predajanje znanja v lončarski šoli Rokodelskega centra Ribnica.
Profil delavnice opisuje uporabo gline iz Šentjerneja in tudi gline iz Kočevskega jezera, ki jo lončar dodaja nekaterim izdelkom. Njegovi izdelki so prejeli certifikat art & craft, Ministrstvo za kulturo pa ga je evidentiralo kot nosilca žive dediščine za lončarstvo. Rokodelski center njegovo delo povezuje tako z uporabno keramiko kot s prenosom obrtnega znanja.
Viri: Rokodelski center Ribnica: Janez Pogorelec – lončarstvo ↗