Hrovača: Škrabčeva domačija, fižol in čebelarstvo
Hrovača ob Ribnici povezuje Škrabčevo domačijo, vaško društveno izročilo, Fižolov dan in družinsko čebelarstvo. Predstavitev loči muzejske in nastanitvene prostore od celotnega kraja ter prireditve povzema po datiranih občinskih poročilih.
Hrovača in Škrabčeva domačija
Hrovača je kraj ob Ribnici, ki ga primarna turistična predstavitev povezuje predvsem s Škrabčevo domačijo. Ta stoji na naslovu Hrovača 42, s poštnim krajem Ribnica. Rokodelski center Ribnica jo predstavlja kot rojstno hišo Stanislava Škrabca ter kot povezano prizorišče muzejske, galerijske in kulturne dejavnosti.
Stanislav Škrabec je živel med letoma 1844 in 1918. Turistični vir ga označuje za pomembnega jezikoslovca devetnajstega stoletja in utemeljitelja modernega slovenskega pravorečja. Na domačiji je spomin nanj predstavljen v rojstni hiši, ne v ločeni sodobni stavbi.
Viri: Turizem Ribnica: kulturna dediščina ↗ · Rokodelski center Ribnica: predstavitev Ribnice in domačije ↗
Muzejska zbirka in zgodovinska stavba
Sedanja zasnova domačije izvira iz tridesetih let devetnajstega stoletja. V bivalnem delu je od leta 1998 urejena muzejska zbirka. Turistična predstavitev navaja predmete in pohištvo iz časa pred drugo svetovno vojno. Ulično pročelje krasi reliefni portret patra Stanislava Škrabca, delo kiparja Franceta Kralja iz leta 1920.
Domačijo sestavljajo stanovanjska hiša, kašča, skedenj, kozolec in svinjak. Leta 2004 ji je po navedbi turističnega vira komisija Evropskega muzejskega foruma podelila naziv Evropski muzej. Isti opis jo označuje za kulturni spomenik.
Skedenj, Kersničeva delavnica in Boštjanova hiša
Rokodelski center Ribnica opisuje obnovljeni skedenj kot prostor umetniških in poslovnih dogodkov. Njegova predstavitev posebej navaja, da je bila leta 2008 domačiji dodana stara ključavničarska delavnica Kersnič, namenjena galerijskim razstavam. Novejša turistična predstavitev širitev umešča v obdobje po letu 2006 in omenja tudi Boštjanovo domačijo kot turistični objekt.
Sosednja Kersničeva kovačnica in Boštjanova hiša sta v turističnem opisu povezani z obnovljenimi poslopji Škrabčeve domačije. Celota je namenjena kulturnim dogodkom, poslovnim in družabnim srečanjem. Posamezni deli imajo različne vloge: rojstna hiša hrani muzejsko zbirko, delavnica galerijsko dejavnost, Boštjanova hiša pa nastanitve.
Viri: Turizem Ribnica: kulturna dediščina ↗ · Rokodelski center Ribnica: predstavitev Ribnice in domačije ↗
Dve nastanitveni lokaciji v Hrovači
Uradni turistični seznam pri Škrabčevi domačiji na naslovu Hrovača 42 navaja štiri sobe in devet ležišč. Sobe v Boštjanovi hiši so tematsko oblikovane z motivi cvetnega travnika, gozda, pašnika in lesenega senika. Opis omenja tudi obnovljeno kuhinjo, v kateri lahko gostje pripravljajo obroke.
Druga v seznamu izrecno umeščena ponudba je Čebelarstvo Kojek na naslovu Hrovača 58. Turistični vir ga povezuje z apiturizmom, torej povezovanjem turistične izkušnje in čebelarstva. Navaja medene izdelke, urejene sobe, dva apartmaja in štiri ležišča.
Občinsko priznanje leta 2019
Občinsko glasilo Reseto z dne 30. oktobra 2019 poroča o slovesnosti ob občinskem prazniku 23. oktobra. Med prejemniki Urbanove nagrade navaja Škrabčevo domačijo. Priznanje povezuje z njenimi uspehi v gospodarskem življenju ter s prispevkom k razvoju in ugledu občine.
Viri: Občina Ribnica: Reseto, oktober 2019, fizična stran 8 ↗
Fižolov dan in vaški običaji leta 2016
Občinsko glasilo Reseto iz septembra 2016 poroča, da sta Vaško-etnološko-turistično društvo in skupnost vaščanov 27. avgusta pripravila štirinajsti Fižolov dan. Ob jedeh iz različnih sort fižola so sodelovali tudi japonski kuharji v povezavi z japonsko ambasado. Na Škrabčevi domačiji sta potekali peka fižolovega kruha in štruklja ter delavnica o gojenju fižola.
Pod vaško lipo so prodajali domače pridelke ter prikazali pletenje košar in izdelovanje zobotrebcev. Poročilo omenja tudi prikaze pajtlanja, mlatenja in pobiranja fižola. Organizatorji so pripravili voden ogled vasi in še ogled iz Hrovače skozi Ribnico do Rokodelskega centra. Navedbe opisujejo konkretno prireditev leta 2016.
Viri: Občina Ribnica: Reseto, september 2016, fizična stran 2 ↗
Čebelarsko izročilo družine Kojek
Turistična predstavitev čebelarstva družino Kojek izrecno umešča v Hrovačo ter opisuje več kot petdesetletno tradicijo pridelovanja medu in medenih pijač. Čebelnjake navaja doma v Hrovači in na obronku Kočevskega roga, ob tem pa omenja tudi prevažanje čebel na pašo po Sloveniji. Med izdelki našteva med, medico, medeni liker, medeno žganje in penečo medico.
Vaško društvo in pobrateno sodelovanje
Kulturno življenje Hrovače je zastopano tudi z Vaško-etnološko-turističnim društvom Hrovača. List iz Markovcev v decembrski številki leta 2012 poroča, da so se njegovi člani pridružili martinovanju v Bukovcih 10. novembra istega leta. Poročilo jih opisuje kot pobratene prijatelje tamkajšnjih domačinov. Prireditev sta pripravili občina Markovci in Kulturno društvo Bukovci; udeležba hrovaškega društva je navedena ločeno od bukovskega kulturnega programa.
Viri: Občina Markovci: List iz Markovcev, december 2012, fizična stran 17 ↗
Podružnica svete Trojice
Župnija Ribnica ima za Hrovačo samostojno podružnično stran. Kot zavetnika navaja sveto Trojico.