Dolenja vas: znamenitosti in zgodovina apnarstva
Kje v Zasavju leži Dolenja vas
Dolenja vas je naselje v Zasavski statistični regiji, v občini Zagorje ob Savi in Krajevni skupnosti Jože Marn. K njej spada zaselek Podstrana nad Zagorjem ob Savi. Ime naselja se zato pojavlja tudi pri opisovanju širšega mestnega okolja Zagorja. Krajevna skupnost Jože Marn sega v mestno središče in vključuje podeželske predele. Poleg Dolenje vasi zajema Družino ter dele naselij Ravenska vas, Zagorje ob Savi in Šklendrovec. Meji na krajevne skupnosti Rudnik-Toplice, Franc Farčnik in Ravenska vas. Dolenja vas je znotraj tega skupnega prostora evidentirana kot svoje naselje. [3][6]
Koliko ljudi živi v naselju
Dolenja vas je 1. januarja 2026 štela 441 prebivalcev, od tega 212 moških in 229 žensk. Statistični urad Republike Slovenije za isto leto navaja površino 1,541 kvadratnega kilometra in gostoto poselitve 286 prebivalcev na kvadratni kilometer. Številke veljajo za Dolenjo vas kot naselje. Občina Zagorje ob Savi in Krajevna skupnost Jože Marn sta širši območji, zato njunih podatkov ni mogoče enačiti s številom prebivalcev Dolenje vasi. [1]
V pregledu prejšnjih let je za leto 2023 navedenih 453 prebivalcev, za leto 2024 jih je 455 in za leto 2025 skupaj 454. Vsi ti letni podatki prikazujejo stanje na začetku leta. SURS ob naselju beleži tudi teritorialno spremembo iz leta 2021, ko so se spremenile meje in površine med Dolenjo vasjo, Ravensko vasjo in Zagorjem ob Savi. [1]
Razvoj zagorske apnenice
Apnarsko dejavnost v Dolenji vasi najdemo ob Savski cesti, kjer opis krajevnega spomenika navaja upravno stavbo IGM Zagorje. Začetek zagorske proizvodnje apna sega v leto 1804: takrat sta začeli delovati erarna apnenica in erarna opekarna. Po dolgem obdobju uporabe Weinbergerjevih peči je sledila gradnja prve hidrarne leta 1961. Obročno jaškaste peči so začele delovati leta 1971. Razvoj teh obratov pojasnjuje apnarsko preteklost Zagorja in industrijskega predela v Dolenji vasi. [2][8]
Salonit Anhovo je IGM Zagorje prevzel leta 2005. Leta 2014 se je podjetje priključilo skupini Wietersdorfer, ki ima sedež v Celovcu. Danes proizvodnjo predstavlja ime InterCal Slovenija, podjetje pa dobavlja izdelke iz apna in apnenca. V opisih zgodovine tega dela kraja tako srečamo starejše ime IGM Zagorje in današnje InterCal Slovenija, ki nadaljuje apnarsko dejavnost. [8]
Obeležje Fricu Keršiču-Galu ob Savski cesti
Spominska plošča Fricu Keršiču-Galu je na opornem zidu za upravno stavbo IGM Zagorje na Savski cesti 1. Pokončno kamnito ploščo so odkrili leta 1972 in jo posvetili sekretarju okrožnega komiteja KPS za revirje, umrlemu med drugo svetovno vojno. Obeležje ima evidenčno oznako dediščine EŠD 19242. Pri iskanju plošče v Dolenji vasi se je mogoče orientirati po upravni zgradbi in opornem zidu za njo. [2]
Na plošči je zapisano, da je bil Fric Keršič na tem mestu 18. novembra 1942 smrtno ranjen in ujet. Ranam je podlegel 21. novembra 1942. Plošča zaznamuje mesto ranjenja in ujetja, njen napis pa ohranja oba datuma. Ob kamniti obliki obeležja je prav ta zapis tisti del spomenika, ki obiskovalcu pojasni dogodek iz vojnega časa. [2]
Življenje v krajevni skupnosti Jože Marn
Dolenja vas je del krajevnega okolja Jože Marn, ki vključuje tudi središče Zagorja ob Savi z javnimi ustanovami in prireditvami. V tem mestnem delu so Delavski dom Zagorje, zdravstveni dom, šole, vrtci in večje trgovine. Na območju krajevne skupnosti potekata Zagorska noč in Noč pred nočjo, tam pripravljajo tudi božična in novoletna praznovanja. Obisk Dolenje vasi je zato mogoče povezati s postankom v središču Zagorja in spoznavanjem kulturnega ter vsakdanjega življenja tega širšega prostora. [4][6]
Na nekdanje rudarsko delo v krajevni skupnosti spominjajo ohranjeni ostanki in prireditev Perkmandeljc vabi v svojo deželo. Pri njeni organizaciji Krajevna skupnost Jože Marn sodeluje s Turističnim društvom Ruardi ter krajevnima skupnostma Franc Farčnik in Rudnik-Toplice. Prireditev poteka v širšem zagorskem okolju, ki je bilo nekoč močno zaznamovano z rudarsko industrijo. [6]
Sprehod po Evroparku in drugi bližnji ogledi
Evropark v širši okolici Dolenje vasi združuje rekreacijske površine in predstavitev rudarske preteklosti zagorske doline. Nastal je na nekdanjih rudniških površinah v vplivnem območju jame Dole. Posedanje tal je omejevalo gradnjo, zato so območje postopoma urejali za rekreacijo. Leta 1995 se je v sklopu zapiralnih del Rudnika Zagorje začela dokončna sanacija površin. Današnja raba tega prostora izhaja iz urejanja zemljišč po opuščanju premogovništva, kar pojasnjuje tudi nastanek parka na rudniškem območju. [7]
Po rudarski učni poti se lahko sprehodite samostojno. Njene teme vključujejo delo in pridobivanje premoga v zagorskih jamah, med njimi jamo Orlek, zaščito jame Kotredež pred vodo iz Kotredeščice ter plaz Ruardi. Obisk okolice lahko nadaljujete v Weinbergerjevi hiši v Zagorju, kjer je spominska soba opernega pevca Ladka Korošca. Med drugimi cilji v turističnem pregledu občine sta park dr. Janeza Drnovška in Rudarski muzej. Skupaj z Evroparkom omogočata, da ogled Dolenje vasi razširite na spoznavanje zagorske kulturne in rudarske preteklosti. [5][7]