Čolnišče: kozolci, cerkev svetega Nikolaja in zgodovina vasi
Čolnišče v Posavskem hribovju ima evidentirano kulturno krajino s kozolci, cerkev svetega Nikolaja in dva ločena spominska objekta.
Čolnišče v Posavskem hribovju
Čolnišče je naselje v občini Zagorje ob Savi, v Posavskem hribovju. Krajevna predstavitev, ocenjena v zgodovinski reviji Kronika leta 2009, ločuje Zgornje in Spodnje Čolnišče. Register kulturne dediščine opisuje cerkev severno od Spodnjega Čolnišča ter kulturno krajino južno od njega. Spominska objekta sta ob cesti proti Šentlambertu in na gasilskem domu.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: štiri celotne enote Čolnišča ↗ · Matic Volarič, ocena knjižice Sveti Miklavž iz Čolnišč, Kronika 57 (2009), strani 156–158 ↗
Trakaste njive in skupina kozolcev
Kulturna krajina Čolnišča leži zahodno od Zagorja. Njive imajo pravilno trakasto parcelacijo, v pobočjih pa se nadaljujejo v košene travnike. Registrski opis izpostavlja tudi večjo skupino kozolcev in neizrazit gozdni rob.
Občinsko gradivo s predlogom prečiščenega prostorskega načrta podrobneje opisuje njive, razporejene vzporedno z glavno komunikacijo po dnu obvisele doline. Pri nizu kozolcev našteva pet stegnjenih kozolcev in pet toplarjev.
Isto občinsko gradivo kraj umešča ob lokalno cestno povezavo Zagorje–Čolnišče–Šentlambert–Zasavska gora–Vidrga, označeno s številko 480160.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: štiri celotne enote Čolnišča ↗ · Občina Zagorje ob Savi: predlog uradnega prečiščenega besedila OPN, opis kulturne krajine Čolnišče ↗
Cerkev svetega Nikolaja oziroma Miklavža
Cerkev svetega Nikolaja, v krajevni publikaciji poimenovana tudi svetega Miklavža, stoji severno od Spodnjega Čolnišča. Postavljena je v smeri sever–jug in obdana z nizkim obzidjem. Pravokotna ladja ima banjasti obok, triosminsko zaključen prezbiterij pa križni obok. Zvonik je na severni strani.
Register navaja letnico 1687 na zvoniku, zlati oltar svetega Klemena iz leta 1656 in arhitekturno poslikavo iz osemnajstega stoletja. Ob tristo dvajseti obletnici leta 2007 je Društvo KRT Čolnišče izdalo knjižico Sveti Miklavž iz Čolnišč, ki jo je uredila Mihaela Ocepek.
Matic Volarič v oceni knjižice opisuje glavni oltar iz leta 1713 ter njegovo obnovo leta 1887. Stranski oltar svetega Klemena in oltar svetega Janeza Nepomuka sta predstavljena ločeno. Slednji je iz druge polovice osemnajstega stoletja in je bil prenovljen leta 1925. Isti zgodovinski pregled navaja, da sta bila zvonova med prvo svetovno vojno odvzeta leta 1917, nova pa izdelana leta 1921 in blagoslovljena osmega januarja 1922. Med poznejšimi pridobitvami našteva električno razsvetljavo leta 1960 in električno zvonjenje leta 1996. Med gradbenimi obnovami sta posebej omenjeni nova streha leta 1970 in nova fasada leta 2007.
Volarič pri glavnem lesenem oltarju našteva kipe svetega Miklavža, svetega Antona Padovanskega, svetega Blaža, svetega Janeza Nepomuka in svetega Erazma. Poleg svetnikov opisuje kronanje vnebovzete Device Marije. Desni stranski oltar svetega Klemena je bil po oceni knjižice obnovljen leta 1887, na njem pa stoji kip svetega Klemena Rimskega. Levi stranski oltar ima ob Janezu Nepomuku še kipe svete Notburge, svetega Izidorja in Brezmadežne.
Ocena knjižice pojasnjuje tudi spreminjanje župnijske pripadnosti. V sedemnajstem stoletju je bila cerkev skupaj s cerkvami v Šentlambertu, Zavšeniku in Jablani podružnica Vač. Leta 1752 je nastal vikariat za te vasi, leta 1862 pa nova župnija Šentlambert, katere podružnica je postala čolniška cerkev.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: štiri celotne enote Čolnišča ↗ · Matic Volarič, ocena knjižice Sveti Miklavž iz Čolnišč, Kronika 57 (2009), strani 156–158 ↗
Zgodovinski zapisi imena kraja
Janez Höfler v zgodovinski topografiji podružnico svetega Nikolaja obravnava v poglavju o župniji svetega Andreja na Vačah. Navaja zapis Czalnicz bey Gallenberg z dne devetnajstega marca 1425 in obliko Czollnisch iz svibenskega urbarja okoli leta 1420.
Viri: Janez Höfler: Zgodovinska topografija Kranjske, fizična stran 100, tiskana 98 ↗
Spomenik talcem in plošča na gasilskem domu
Spomenik osmim talcem stoji na koncu vasi ob cesti Zagorje–Šentlambert. Sestavljajo ga ležeč kvadrast podstavek, napisna plošča iz glajenega tonalita z okvirom iz umetnega kamna in okrogel steber s koničastim zaključkom v obliki granate. Register njegovo odkritje datira v leto 1952.
Na zahodni, obcestni fasadi gasilskega doma na naslovu Čolnišče 11 je spominska plošča petim članom prostovoljnega gasilskega društva, padlim med narodnoosvobodilnim bojem. Je kvadratna, iz glajenega tonalita, z vklesanim napisom. Odkrita je bila leta 1950.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: štiri celotne enote Čolnišča ↗