Fala ob Dravi: hidroelektrarna, muzej in krajevna dediščina
Fala v občini Selnica ob Dravi je naselje ob Dravi, povezano s hidroelektrarno in njenim muzejem. Krajevna dediščina vključuje tudi nekdanjo gostilno, figuralno znamenje in arheološke ostanke.
Naselje ob Dravi
Občinski dokument Zelena občina Falo opisuje kot naselje v neposredni bližini hidroelektrarne. V njegovi poselitvi se večinoma pojavljajo individualne hiše, deloma pa tudi blokovska stanovanja. Zaselek Ranhof leži ob Dravi nasproti falske graščine. Za naselje dokument navaja preplet gospodarske, kmetijske in stanovanjske gradnje.
V istem občinskem pregledu je hidroelektrarna povezana z elektrotehničnim muzejem v njenem starem delu. Dokument navaja, da je bil muzej leta 2008 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
Zgodovina hidroelektrarne
Register nepremične kulturne dediščine elektrarno datira v obdobje med letoma 1913 in 1918. Načrt pripisuje Roshandlerju in Faeschu iz Basla. Opis objekta zajema jezovno zgradbo s staro strojnico, ploščad nad turbinskimi komorami in stikalno poslopje. Register elektrarno vodi pod občino Ruše, občinski dokument Selnice pa opisuje njeno povezavo z naseljem na drugem bregu.
Za lokacijo elektrarne so po zgodovinski predstavitvi DEM izbrali ozek del dravske doline. Geološke razmere so bile ugodne, zajezitev pa tu ni povzročala večjih poplavitev obdelovalnih zemljišč in stavb. Koncesijska pogodba je zahtevala prehod splavov, zato so zgradili splavnico in ribjo stezo.
Projektiranje in vodenje gradnje so prevzela švicarska podjetja. Graditelj StEG je kapital pridobil pri švicarskih bankah; tudi večina opreme je bila izdelana v Švici. Prvi trije agregati so začeli obratovati 6. maja 1918, četrti 9. maja, peti pa 23. maja. Šesti je sledil leta 1925 in sedmi leta 1931.
Vgradnja osmega agregata v prvo pretočno polje se je začela leta 1974; obratovati je začel tri leta pozneje. Leta 1986 se je začela obnova z novo strojnico in pripravo devetega ter desetega agregata v splavnici in ribji stezi. Prve tri agregate so ustavili leta 1990, četrtega in petega leta 1991. Istega leta sta začela delovati deveti in deseti agregat.
Po drugi svetovni vojni je bila elektrarna nacionalizirana in vključena v slovenski elektroenergetski sistem, ki se je oblikoval z izgradnjo 110-kilovoltnega omrežja. Leta 1961 se je ponovno združila v podjetje Dravske elektrarne Maribor.
Viri: Ministrstvo za kulturo: RNPD, EŠD 131, 17522, 6365 in 6347 ↗ · Dravske elektrarne Maribor: Hidroelektrarna Fala skozi čas ↗
Muzej v prvotni strojnici
DEM muzejsko postavitev umešča v prostor prvotne strojnice, kjer je ohranjena horizontalna Francisova turbina. Muzej je na naslovu Fala 24, s poštnim naslovom Selnica ob Dravi. Za obisk je potreben predhodni dogovor z upravljavcem.
Na uradni predstavitvi je ogled namenjen skupinam z najmanj sedmimi odraslimi osebami. Obiske po dogovoru omogočajo od ponedeljka do sobote, ob nedeljah in praznikih pa je muzej zaprt. Na isti strani upravljavec izrecno opozarja, da julija in avgusta zaradi letnih dopustov ogledi niso na voljo.
Viri: Dravske elektrarne Maribor: Muzej hidroelektrarne Fala ↗
Nekdanja gostilna Grahor
Hiša na naslovu Fala 30 stoji ob cesti Dravograd–Maribor, vzhodno nad falsko elektrarno. V registru je vpisana kot nekdanja gostilna Grahor. Zidana vrhkletna hiša ima tloris v obliki črke L. Posebej izrazita je strma streha nad njenim krajšim krakom.
Register gradnjo datira v leto 1914. Stavba je nekoč združevala hišo, gostilno in trgovino. Ob njej so pomožni gospodarski objekti in vrt.
Viri: Ministrstvo za kulturo: RNPD, EŠD 131, 17522, 6365 in 6347 ↗
Znamenje ob levem bregu
Znamenje svetega Janeza Nepomuka je na levem bregu Drave nasproti Falske pečine. Kip iz peščenjaka stoji na kamnitem podstavku. Svetnik je upodobljen v mašniškem oblačilu s krznenim ogrinjalom in čepico, v desnici pa drži razpelo.
Register delo pripisuje poznobaročnemu mojstru s konca osemnajstega stoletja. Janeza Nepomuka ob tem poimenuje kot zavetnika splavarjev. Za znamenje navaja tudi drugo ime: Sveti Janez Nepomuk na Dobravi.
Viri: Ministrstvo za kulturo: RNPD, EŠD 131, 17522, 6365 in 6347 ↗
Sled rimske podeželske stavbe
Na kmetijskem zemljišču vzhodno ob cesti od hidroelektrarne proti Črešnjevcu ob Dravi so registrirani ostanki stavbe iz rimske dobe. Med ostanki sta kamen in opeka. Register jih opredeljuje kot verjetno manjšo rimskodobno podeželsko vilo ob trasi tedanje ceste proti Virunumu.
Viri: Ministrstvo za kulturo: RNPD, EŠD 131, 17522, 6365 in 6347 ↗