Zgornja Selnica: znamenitosti in okolica
Zgornja Selnica nad Dravsko dolino
Zgornja Selnica se razprostira po prisojnih pobočjih vzhodnega Kozjaka, nad glavno cesto med Mariborom in Dravogradom. Od Maribora je oddaljena približno 12 kilometrov, od Ruš pa 3 kilometre. Razložene hiše in domačije so na nadmorskih višinah od 315 do 420 metrov. Pod pobočji tečeta Logarjev potok in Bistrica, leva pritoka Drave. Zgornja Selnica je v Podravski statistični regiji; občina Selnica ob Dravi sodi v osrednjo Dravsko dolino. [2][3]
Ob glavni cesti so predvsem novejše stanovanjske hiše, višje po sončnih pobočjih pa razložene kmetijske domačije. Podobo naselja oblikuje tudi razporeditev obdelovalnih površin. Na nižjih legah so njive, nad njimi travniki s sadovnjaki, strme grape pa poraščajo mešani gozdovi. Pri razvoju selniškega območja so po občinski predstavitvi sodelovali lega ob glavni prometnici, bližina reke Drave in infrastrukturna opremljenost. [2][3]
Priključitev dela naselja in starejša zgodovina
Leta 1971 so del Zgornje Selnice priključili naselju Selnica ob Dravi. Zgodovina širšega selniškega območja sega v čas poseljevanja in obdelovanja zemlje v Dravski dolini. V Št. Paulu v Labotski dolini so leta 1091 ustanovili benediktinski samostan, ki je dobil posesti tudi v Dravski dolini. Selnica je prvič omenjena na darovnici iz leta 1093 ob podaritvi dveh kmetij samostanu. Zapis aput Celtnitz se nanaša na Selnico v širšem zgodovinskem okviru. [2][3]
Od 13. stoletja dalje so na slemenih in položnejših pobočjih Dravske doline krčili gozdove ter grmičevje in urejali raztresene kmetije. Naslednje stoletje je prineslo razmah ovčereje, sirnice in nove živinorejske obrate. Pozneje je dolino zaznamovala trgovina z lesom. Med dejavnostmi, ki so jo gospodarsko spreminjale, so bili tudi steklarstvo, rudarstvo, oglarstvo in železarstvo. Leta 1863 je bila zgrajena železnica od Maribora prek Dravograda do Celovca. Drava je ob tem še naprej služila rečnemu prevozu. [2]
Lipjenkova kajža in spomeniki sosednjih krajev
Lipjenkova kajža v Zgornji Selnici je domačija s statusom kulturnega spomenika lokalnega pomena. Stoji na naslovu Zgornja Selnica 76, na hribovitem vznožju Kozjaka severno od strnjenega dela Selnice ob Dravi. Njena datacija zajema drugo polovico 18. stoletja in prvo četrtino 19. stoletja, v evidenci dediščine pa ima številko 28152. Nad dolino Logarjevega potoka v sosednjem Zgornjem Boču stoji še domačija Rot. Naslov te domačije je Zgornji Boč 37; pri njej sta navedeni letnici 1881 in 1896. Prav tako je spomenik lokalnega pomena. [6]
Za ogled cerkva in grajske dediščine se je treba odpraviti v okoliška naselja iste občine. V središču Selnice ob Dravi ob glavni cesti stoji cerkev sv. Marjete, zahodno nad krajem pa na Janževi gori cerkev sv. Janeza Krstnika. V Spodnjem Slemenu je dvorec Viltuš. Leži na dvignjenem robu nad cesto in Dravo, obdaja ga razsežen park. Tako dvorec kot park sta spomenika državnega pomena. Višje nad dvorcem, na strmem pobočju Tičnice, stojijo razvaline starega gradu. [6]
Jabolčna pot in sadjarska tradicija okolice
Jabolčna pot vodi pohodnike in kolesarje po Selniški dolini ter okoliških gričih med nasadi jablan, lokalnimi pridelovalci in selniško dediščino. Ta sadjarska učna pot ima izhodišče v Selnici ob Dravi. Opisana je kot lahka oziroma manj zahtevna, navedena višinska razlika pa je 10 metrov. Na okoliških gričih in v dolini so jablane najbolj razširjena sadna vrsta. Selničani jih v sadovnjakih in vrtovih gojijo že stoletja. [4][5]
Ob poti je muzej na prostem pod kozolcem, kjer je predstavljeno staro sadjarsko orodje. Vrablova domačija ima kozjo farmo, Drevesnica Planta pa poudarja stare sorte jablan. Pri Sadjarstvu Grahor so med izdelki jabolčni sok, likerji in marmelade; Sadjarstvo Košan predstavlja integrirano pridelavo sadja. Na domačiji Majster Roj sta krušna peč in domači jabolčnik. Del vsebin poti so tudi prikazi prešanja mošta, molže koz ter kuhanja marmelade. Gre za ponudbo po širši okolici Zgornje Selnice, razporejeno po Selniški dolini in gričih. [5]
Prebivalci in kmetije na pobočjih
Zgornja Selnica je 1. januarja 2026 imela 481 prebivalcev: 247 moških in 234 žensk. To so podatki Statističnega urada Republike Slovenije za naselje s šifro 178012. Predhodno leto je tu živelo 483 ljudi. Za leto 2008 je v starejši statistični tabeli navedenih 423 prebivalcev, za leto 2020 pa 461. Aktualna letna tabela uporablja stanje na začetku leta, zato podatek o prebivalstvu opisuje naselje na določen referenčni dan. [1][7][8]
Na pobočjih Zgornje Selnice so se ohranile kmetije, ki naselju dajejo podeželsko podobo. Večje se posvečajo predvsem govedoreji za meso in mleko, pri delu pa sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Selnica. Poleg travnikov in sadovnjakov so na teh legah ostali posamezni vinogradniški nasadi. Pridelava jabolk in njihova predelava se nadaljujeta tudi v širši Selniški dolini. Tej tradiciji je namenjena Jabolčna pot, ki obiskovalcem približa sadjarstvo in njegove izdelke. [3][4]