Florjan pri Gornjem Gradu: Semprimož in stare domačije
Florjan pri Gornjem Gradu je razloženo naselje s starimi domačijami, kaščami in sušilnicami za sadje. Njegova prepoznavna sakralna točka je cerkev sv. Primoža in Felicijana na severnem pobočju Menine planine, jugovzhodno nad Gornjim Gradom. Vzpetino domačini imenujejo Semprimož, mimo nje pa potekajo tudi planinske povezave.
Semprimož nad Gornjim Gradom
Cerkev je v osnovi romanska. Enoladijski stavbi so prizidali prezbiterij, baročno kapelo in zvonik; oprema izvira iz 17. in 18. stoletja. Ob južnem vznožju hriba, na poti proti cerkvi, stoji zidano slopno znamenje iz 17. stoletja. Ima štiri niše in piramidasto strešico, prekrito z lesenimi skodlami.
Občinska predstavitev poudarja razgled s cerkvene vzpetine proti Kranjski rebri, Lepenatki, Rogatcu, Raduhi in Goltem. Ob cerkvi je vpisna skrinjica s knjigo in žigom. Med notranjo opremo posebej izpostavlja stranski oltar sv. Florjana, zaradi katerega je ta svetnik pomemben tudi pri prepoznavanju cerkve.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗ · Občina Gornji Grad: Cerkev sv. Primoža in Felicijana ↗
Kašče in sušenje sadja
Lepičnikova kašča na domačiji Florjan 31 je v spodnjem delu zidana, zgoraj pa sestavljena iz tesanih brun. Na nosilnem tramu ima letnico 1833. Lesena bruna so na vogalih spojena z vezavo, imenovano lastovičji rep: oblikovani konci se med seboj zagozdijo in povežejo steni.
Pri domačiji Florjan 32 stoji zidana sušilnica za sadje iz prve polovice 20. stoletja. V njej so ohranjene lese za razporejanje sadja. Dvokapna streha se nad vhodom podaljšuje v nadstrešek. Na domačiji Florjan 23 pa kašča nosi letnico 1824, preša pod njenim napuščem pa letnico 1893.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗
Pohodniška povezava in stare vislice
Planinski vestnik v opisu vzpona iz Gornjega Grada na Menino priporoča pot mimo cerkve, ki jo označuje tudi kot sv. Florjana. Celotni vzpon do Doma na Menini planini ocenjuje na tri ure in ga uvršča med nezahtevne označene poti. Ta čas velja za dom na planini, ne samo za cerkveno vzpetino.
Drugačno zgodovinsko pričevanje so vislice v Homu. Stojijo ob cesti iz Gornjega Grada proti Radmirju, desno v pobočju proti Homu. Zidana konstrukcija s tramovi je ohranjeni primer nekdanjih trških vislic. Register jih datira v 18. stoletje in jih vodi kot spominski objekt, povezan z zgodovinskim načinom usmrtitve.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗ · Planinski vestnik, september 2017: Menina, str. 39–40 ↗