Nova Štifta: Šmiklavž, romarska dediščina in Lepenatka
Nova Štifta v občini Gornji Grad je povezana z romarsko dediščino, zaselkom Šmiklavž in hribovitim zaledjem Lepenatke. Za prvi obisk sta posebej zanimivi cerkev svetega Miklavža in Marijina romarska cerkev na Metuljskem hribu. Pri drugi je pomembna natančna lokacija: občina jo vodi z naslovom Tirosek 52a, čeprav jo turistične predstavitve povezujejo z Novo Štifto.
Ime Nova Štifta se pojavlja tudi pri krajevni skupnosti in župniji. Občina v krajevno skupnost uvršča Šmiklavž, Tirosek in Zgornji Dol; arhivski vodnik pa za župnijo navaja zgodovinsko matično območje. Teh različnih območij ne enačimo z eno samo ulico ali cerkvenim naslovom. Pri načrtovanju obiska zato izberite konkretno znamenitost in njen naslov.
Šmiklavž in cerkev svetega Miklavža
Cerkev svetega Miklavža je v občinski predstavitvi navedena na naslovu Šmiklavž 49. Sedanja stavba ima oktogonalni, torej osmerokotni tloris. Leta 1872 so jo zgradili v neogotskem slogu na mestu starejšega svetišča, ki ga občinski vir povezuje z omembo v gornjegrajskem urbarju leta 1426. Starejša omemba tako ne pomeni, da je današnja cerkev v celoti srednjeveška.
Notranjščina je dekorativno poslikana. Stranska oltarja iz leta 1833 nadaljujeta poznobaročno tradicijo, kamniti kropilnik pa nosi napis z letnico 1653. Takšen ogled pokaže, kako se lahko v eni stavbi srečajo predmeti različnih obdobij. Fotografija Šmiklavža na tej strani prikazuje krajevno okolje; ne predstavlja dokaza, da je notranjščina cerkve ob vsakem obisku odprta.
Romarska cerkev v Tirosku
Cerkev Marije Zvezde na Metuljskem hribu je izrazita znamenitost širšega novoštiškega območja. Prvo svetišče so po občinski predstavitvi postavili med letoma 1558 in 1560. Njegov nastanek je povezan z ljudskim izročilom o Marijinem prikazovanju; to opisujemo kot izročilo o začetku božje poti, ne kot preverjeno zgodovinsko dejstvo o nadnaravnem dogodku.
Po požaru leta 1850 je nastala nova cerkev, ki jo je škof Anton Martin Slomšek posvetil leta 1854. Stavba ima dva zvonika in novorenesančno podobo. Občinska predstavitev izpostavlja slikarije Tomaža in Janeza Fantonija ter Marijin kip z Jezusom iz šestnajstega stoletja. Obisk zato povezuje arhitekturo, slikarsko opremo in spomin na starejšo romarsko cerkev.
Arhivska sled župnije
Nadškofijski arhivski vodnik župnijo Nova Štifta vodi pod signaturo NŠAM 0118 in z naslovom Tirosek 51. Kot zgodovinsko matično območje našteva okolico Gornjega Grada, Šmiklavž, Štajngrob in Tirosek. Med podružnicami navaja cerkev Marijinega darovanja v Štajngrobu ter cerkev svetega Miklavža v Šmiklavžu.
Vodnik vsebuje tudi časovne razpone ohranjenih krstnih, poročnih in mrliških knjig. Za raziskovanje družinske zgodovine je to bolj uporabno izhodišče kot zgolj opis cerkvene zunanjosti: najprej preverimo pravo župnijo in obdobje, nato dostop do posamezne knjige. Arhivski podatek o naslovu župnije pa je treba ločiti od naslova same romarske cerkve, ki ga objavlja občinska turistična stran.
Viri: Nadškofijski arhiv Maribor — Vodnik 2024, stran 49 ↗ · Občina Gornji Grad — krajevne skupnosti ↗
Lepenatka in hribovito zaledje
Lepenatko občina predstavlja kot 1426 metrov visok vrh s pašnimi pobočji. Ob pogledu z vzhoda opisuje njeno piramidasto obliko in odprt vršni svet. V širši orientaciji omenja Kašno planino, Podvolovljek ter preval Kal, nad katerim se dviga Rogatec. Ti gorski cilji dopolnjujejo obisk kraja, niso pa znamenitosti neposredno ob novoštiških hišah.
Med pristopi občinski opis navaja smer s Črnivca prek Kašne planine ter možnosti iz Gornjega Grada in od svetega Lenarta. Pred odhodom izberite konkretno označeno pot, preverite razmere in svoj časovni načrt. Ogled cerkva je lahko samostojen obisk; vzpon na Lepenatko zahteva ločeno pripravo. Tako Nova Štifta ostane razumljivo izhodišče za spoznavanje sakralne dediščine in hribov, brez zamenjave posameznih naselij ali pohodniških ciljev.