Frankolovo: cerkev sv. Jožefa in zgodovina krajevnega razvoja
Frankolovo je naselje v občini Vojnik. Njegovo središče zaznamuje cerkev sv. Jožefa, ob Tesnici pa so evidentirane tudi stare hiše in mlin.
Naselje, združeno leta 1955
Občinski turistični katalog pojasnjuje, da je Frankolovo nastalo leta 1955 z združitvijo naselij Loke in Straže. Ob podatku je objavljena stara razglednica s prepoznavno veduto kraja. Današnje ime naselja tako v občinski predstavitvi povezujejo z upravno združitvijo dveh starejših naselij.
Viri: Občina Vojnik: turistični katalog, fizična stran 4, tiskani strani 6–7 ↗
Cerkev sv. Jožefa v središču
Cerkev sv. Jožefa stoji sredi Frankolovega, na zahodni strani stare ceste Celje–Maribor. Register navaja gradnjo v letih 1787–1789 in preoblikovanje leta 1822. Stavba je nepravilno orientirana. Ladji z zvonikom sledi ožji prezbiterij s tristranim zaključkom, ob njem pa je zakristija.
Večina navedene cerkvene opreme je iz 19. stoletja. Med starejšimi deli izstopa oltar svetega Križa iz let 1710–1720, pripisan Mihaelu Pogačniku. V neposredni bližini cerkve je župnišče Frankolovo 6: nadstropna stavba z osnovo iz 18. stoletja in predelavami iz 19. stoletja. Glavno fasado členi šest osi, stopnice in poudarjen vhod, sedlasto streho pa pokriva bobrovec.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Frankolovo, cerkev, župnišče, hiše in kapelice ↗
Hiše in mlin ob Tesnici
Hiša z mlinom Frankolovo 22 stoji v okviru domačije ob potoku Tesnica. Do nje vodi makadamski odcep z glavne ceste skozi naselje. Stavba ima pravokoten tloris in je v celoti zidana. Simetrično dvokapno streho na levem delu pokriva opečni zareznik, na desnem pa bobrovec. Na zadnji fasadi je lesen gank.
Na strmem pobočju vzhodno od Tesnice je hiša Frankolovo 42, ki jo register datira v osemdeseta leta 19. stoletja. Vrhkletna stavba je potisnjena v breg. Desni del je lesen, levi zidan, dvokapna streha s čopoma pa je opisana s cementnim zareznikom. Hiša je evidentirana znotraj domačije na pobočju nad vodotokom.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Frankolovo, cerkev, župnišče, hiše in kapelice ↗
Obcestni kapelici in pokopališče
Lavričeva kapelica stoji ob cesti proti Slovenskim Konjicam blizu hiše Frankolovo 27. Je zaprtega tipa, z dvokapnico, poudarjenima vogaloma in segmentno zaključenim čelom. V notranjščini je oblikovana skalna duplina s kipom Lurške Matere božje.
Druga registrirana kapelica je pri hiši Frankolovo 12. Njena arhitekturna členitev je preprosta, dvokapna streha je krita z bobrovcem. Na zunanjih in notranjih površinah so ohranjeni elementi figuralne poslikave. Na vzhodnem delu pokopališča, blizu mrliške vežice, je grobišče padlih borcev in žrtev druge svetovne vojne. Nad njim stoji neenakomerno oblikovan kamnit nagrobnik z napisom.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Frankolovo, cerkev, župnišče, hiše in kapelice ↗
Turistično društvo in ureditev kraja
Jože Žlaus je v občinskem glasilu Ogledalo 26. novembra 2020 opisal petinšestdesetletno zgodovino Turističnega društva Frankolovo. Ustanovitev umešča v leto 1955. Po njegovem zapisu so člani uredili zapuščen in zasut termalni bazen, ki je dobil potrebno opremo ter urejeno okolico. Središče kraja so dopolnili z okrasnim drevjem, cvetličnimi gredicami, klopmi in koši.
Žlaus v istem prispevku povzema tudi napoved iz pete številke Turističnega vestnika leta 1955. Frankolovo je v njej opisano kot kraj z majhnim odprtim kopališčem s termalno vodo. Med pobudnikoma društva navaja Bogdana Šnabla in Rudija Hrovata, ki sta zbrala skupino krajanov za gospodarski in turistični razvoj naselja. Društvo se je po treh letih delovanja vključilo v celjsko turistično podzvezo.
Ob gostilni so uredili vrt, paviljon in betonsko plesišče. Društvo je sodelovalo tudi pri širši elektrifikaciji kraja, izgradnji vodovoda in javni krajevni razsvetljavi. Žlaus med dejavnostmi navaja še sodelovanje pri načrtovanju pozidave novih hiš in nadgradnji šole v sedemdesetih letih 20. stoletja.
Po obdobju zmanjšane dejavnosti je društvo po letu 1985 dobilo nov zagon. V kroniki so navedene nadaljnje aktivnosti ob izgradnji novega bazena in urejanju kraja. Po letu 2009 so obnovili društveni prostor v stari šoli. Leta 2011 se je društvo prijavilo za ureditev Tončkove poti s postavitvijo doprsnega kipa Antona Bezenška. Kip so v sodelovanju s planinskim društvom in bolgarskimi stenografi postavili leta 2014; istega leta se je šola preimenovala v Osnovno šolo Antona Bezenška.
Ponovni zagon po letu 1985 kronika povezuje z vodstvom Janeza Lešnika. Kot del poznejše društvene dejavnosti navaja prireditev Golaž žur. Priložena zgodovinska fotografija prikazuje utrip na frankolovskem bazenu ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja, s čimer prispevek ponazarja zgodnjo kopališko dejavnost kraja.