Vojnik: trško jedro, cerkve in gozdna pot Modrijanov
Vojnik je občinsko središče severno od Celja, kjer se staro trško jedro ob Hudinji povezuje z nizkimi gozdnatimi griči. Obisk lahko začnete med ulicami zgodovinskega trga, nadaljujete do cerkve sv. Florijana in se po gozdni učni poti povzpnete proti Tomažu nad Vojnikom. Kraj je znan tudi po Božičnem Vojniku, razstavi jaslic, ki jo pripravljajo na prostem in v Domu sv. Jerneja. Nova Cerkev, Frankolovo in drugi kraji iste občine imajo svojo dediščino; v tem članku je v ospredju naselje Vojnik z neposrednimi bližnjimi izhodišči.
Trško jedro ob Hudinji
Občinska predstavitev kulturne dediščine trg Vojnik opredeljuje kot spomenik zgodovinskega urbanizma. Zavarovano območje ni samo ena stavba ali trg pred cerkvijo. Njegov obseg sega od Hudinje do ulic starega jedra ter proti sv. Florijanu in pobočju nad cesto. Med navedenimi mejami so Prušnikova oziroma Bezenškova, Vinterjeva, Keršova in Čufarjeva ulica. Pri sprehodu zato opazujete povezano naselbinsko celoto: razpored hiš, ulice, reko in prehod proti griču.
V gospoščinskem urbarju iz leta 1524 je Vojnik zapisan kot trg v lasti deželnega kneza. Občina njegov zgodovinski razvoj povezuje s srednjeveškim gradom Hocheneke nad naseljem in fevdalno odvisnostjo tržanov. Trg je tudi pozneje ohranil kmetijski značaj. Občinski turistični katalog iz leta 2019 posebej poudarja podobo jedra iz 19. stoletja in obnovo po velikem požaru, ki je uničil skoraj vse hiše. Pri današnjem ogledu so zato pomembne tudi ohranjene stavbe in ulični prostor, ne samo posamezne starejše omembe v listinah.
Viri: Občina Vojnik — kulturna dediščina in zavarovano trško jedro ↗ · Občina Vojnik — turistični katalog 2019, zgodovina in znamenitosti ↗
Sv. Jernej in različne plasti cerkvene dediščine
Župnijska cerkev sv. Jerneja je ena glavnih stavb vojniškega jedra. Na istem mestu je stalo več cerkva; občinska kulturna predstavitev omenja staro cerkev in požar, današnjo stavbo pa opredeljuje kot neoromansko. Turistični katalog opozarja tudi na rimske spomenike, vzidane v njeno zunanjost. Stavba tako povezuje cerkveno zgodovino kraja s sledmi starejšega naseljevanja.
Med posebej omenjenimi umetninami je Kremser-Schmidtova slika sv. Jerneja. Za obiskovalca je pomembno razlikovati med zunanjim ogledom arhitekture in ogledom notranje opreme: slika in liturgični prostor sta v notranjosti cerkve, zato je dostop povezan z njenim dejanskim odpiranjem. Cerkev je tudi eden od prepoznavnih krajevnih orientirjev, ob katerem lahko začnete raziskovati druge cerkvene stavbe na bližnjih gričih.
Viri: Občina Vojnik — kulturna dediščina in zavarovano trško jedro ↗ · Občina Vojnik — turistični katalog 2019, zgodovina in znamenitosti ↗
Sv. Florijan in orgle pri Mariji sedem žalosti
Cerkev sv. Florijana občinski vir umešča v 15. stoletje. Njena zunanjost ohranja gotske stavbne elemente: pri prezbiteriju sta opisana talni zidec in žlebasti fabion. Notranjost je bila pozneje dopolnjena; po letu 1730 so prizidali Nepomukovo kapelo in zahodni del zakristije, oprema pa je nastajala v drugi polovici 18. stoletja. Pri tej cerkvi se začne tudi gozdna učna pot Modrijanov, zato jo lahko povežete s krajšim vzponom iz jedra.
Cerkev Marije sedem žalosti je po občinskem pregledu iz 17. stoletja. Njena posebnost je orgelski pozitiv iz istega obdobja s sedmimi registri piščali in bogato okrašeno omaro. Leta 2008 je bil instrument temeljito restavriran. To je drugačen poudarek od velikih cerkvenih fasad: Vojnik ohranja tudi pomemben zgodovinski glasbeni instrument, ki priča o notranji opremi in glasbeni rabi sakralnega prostora.
Viri: Občina Vojnik — kulturna dediščina in zavarovano trško jedro ↗
GUMP: od sv. Florijana proti Tomažu
Gozdna učna pot Modrijanov, krajše GUMP, se začne pri sv. Florijanu in vodi do planinskega doma pri sv. Tomažu. Izvorna predstavitev poti navaja izhodišče na 283 metrih in zaključek na 437 metrih nadmorske višine, torej približno 154 metrov višinske razlike. Pot deloma poteka po obstoječi planinski poti; gozdni odsek in vzpon sta zato drugačna izkušnja od ravninskega sprehoda med trškimi hišami.
Ob odprtju maja 2012 je predstavitev poti opisala 22 oznak s posebnostmi dreves ter klopi za počitek. Pri zbiranju sredstev je sodeloval ansambel Modrijani, kar pojasnjuje tudi ime poti. Opis navaja možnost krajšega povratka pri točki Sonček, od koder se po cesti in oznakah spustite nazaj v naselje. Celotna pot pa nadaljuje proti planinskemu domu in cerkvi nad krajem.
Sv. Tomaž nad Vojnikom je samostojen okoliški kraj in izletno izhodišče. Tamkajšnja cerkev oziroma večja kapela je iz 19. stoletja, po občinskem viru zgrajena iz kamna razvalin gradu Hocheneke. Turistični katalog omenja njeno preprosto notranjost in neoromanski veliki oltar. Vzpon zato združi gozdno pot in zgodovino griča nad Vojnikom, ne da bi bilo treba vse znamenitosti pripisati ulicam naselja v dolini.
Viri: Gozdna učna pot Modrijanov — izvorna predstavitev poti 2012 ↗ · Občina Vojnik — kulturna dediščina in zavarovano trško jedro ↗ · Občina Vojnik — turistični katalog 2019, zgodovina in znamenitosti ↗
Knjižnica na Prušnikovi ulici
Knjižnica Vojnik deluje na Prušnikovi ulici 5, v bližini kulturnega in gasilskega doma. Je enota Osrednje knjižnice Celje, namenjena otrokom, mladostnikom in odraslim. Njena izkaznica omogoča izposojo tudi v drugih enotah iste knjižnične mreže. Poleg leposlovja in strokovnih knjig upravljavec predstavlja neknjižno gradivo, jezikovne tečaje ter domače časnike in revije v čitalnici.
Čitalnica ima manjši razstavni prostor za lokalne in druge umetnike. Obiskovalcem sta na voljo računalnik in dostop do interneta, oddelek za najmlajše pa ima tudi prostor za igro. Knjižnica med svojimi dejavnostmi navaja pravljične dogodivščine, obiske vrtčevskih skupin, vodstva za učence in ustvarjalne delavnice. To je del vsakdanjega kulturnega življenja Vojnika, ki dopolnjuje ogled stavb in sezonske prireditve.
Po rednem urniku, preverjenem 6. oktobra 2026 na strani upravljavca, je Knjižnica Vojnik odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih od 12. do 19. ure ter ob torkih in četrtkih od 8. do 14. ure. Ob sobotah in nedeljah je zaprta. Za obisk torej izberite dopoldanski termin ob torku ali četrtku oziroma popoldanskega ob ponedeljku, sredi ali petku. Pravljične dogodivščine za otroke upravljavec napoveduje vsak drugi ponedeljek ob 17. uri; konkretne datume prireditev in morebitni praznični urnik objavlja knjižnica.
Božični Vojnik: jaslice med hišami
Božični Vojnik razstavo jaslic postavlja na ulice naselja in v Dom sv. Jerneja. Prireditev organizira Kulturno društvo Božični Vojnik; poleg razstavnih postavitev program vključuje koncerte, žive jaslice in dejavnosti za otroke. Zunanji sprehod med jaslicami je zato drugačen od obiska ene same dvorane: spremljate tudi hiše, dvorišča in praznično ureditev kraja.
Na organizatorjevi strani je bil ob preverbi oktobra 2026 objavljen program sezone od 17. decembra 2025 do 4. januarja 2026. Med dogodki so bili koncert vojniških zborov in solistov v cerkvi sv. Jerneja, žive jaslice na odru pri cerkvi, petje po ulicah in otroške predstave v kulturnem domu. Razstava in posamezni dogodki niso isto: organizator je za razstavo navedel prost vstop, pri nekaterih koncertih pa nakup vstopnic. Za naslednjo sezono potrebujete njen novi program; pretekli datumi so opis izvedene prireditve.
Viri: KD Božični Vojnik — razstava jaslic in program sezone 2025/26 ↗
Stavba nekdanje ubožnice
Zgodovina današnje Psihiatrične bolnišnice Vojnik se začne pred nastankom psihiatričnega oddelka. Občinsko glasilo Ogledalo je februarja 2012 ob 120-letnici predstavilo nekdanji deželni zavod za reveže in obnemogle. Gradnjo so začeli leta 1890, objekt pa odprli leta 1891. Poleg glavnega poslopja so uredili stanovanje upravnika, gospodarsko stavbo in mrtvašnico. Območje je vključevalo tudi park in zelenjavni vrt.
Zgodovinski članek opisuje pritličje z ordinacijo, sprejemnico, kopalnicama in kuhinjo ter prvo nadstropje s sobami, kopalnicama in kapelo. Prostori so se uporabljali za socialno oskrbo ljudi, ki se niso mogli preživljati sami. Leta 1960 je sledila odločitev, da Celje potrebuje psihiatrični oddelek; nekdanji zavod je nato dobil drugačno zdravstveno namembnost. Njegova stavba zato predstavlja pomembno plast vojniške zgodovine socialnih in zdravstvenih ustanov. Današnja bolnišnica ostaja prostor zdravljenja in oskrbe, ne razstavni objekt za turistično vstopanje.
Viri: Občina Vojnik — Ogledalo 86, februar 2012, zgodovina bolnišnice ↗
Vojniški grad in razvoj trških pravic
Občinski katalog iz leta 2019 srednjeveško zgodbo kraja povezuje z gradom Hohenekke pri Tomažu. Omembo gradu navaja za leto 1164, med znanimi gospodarji pa omenja Liupolda in njegovega sina Werganda. Grad in naselje v dolini sta bila različna prostora istega gospostva: na vzpetini je bil sedež oblasti, spodaj pa trg, katerega prebivalci so bili z njim povezani. Katalog pojasnjuje tudi poznejše spremembe gospodarjev in rušenje gradu.
V predstavitvi razvoja pravic je poudarjeno leto 1306, ko naj bi trg pridobil možnost svobodne izbire sodnikov, trškega sveta ter določanja mitnin in taks. Za leto 1524 katalog govori o ponovni pridobitvi pravic in dolžnosti. Zato omemba Vojnika v urbarju tega leta ni isto kot nastanek celotnega naselja: starejše gradivo opisuje tudi predhodni razvoj gospostva in trške uprave. Življenje tržanov so zaznamovali sejmi, obrt in kmetijstvo.
Sejemske pravice so pomenile redno priložnost za izmenjavo blaga v trgu. Katalog zgodovinsko navaja štiri letne sejme: prvega na ponedeljek po beli nedelji, druge pa 4. julija, 7. septembra in 18. oktobra. To so podatki o nekdanjem sejemskem koledarju, povezani s trškimi pravicami. Ne predstavljajo koledarja današnjih dogodkov. Za drugo pomembno dejavnost katalog navaja začetek vojniške šole leta 1785, v času sprememb osnovnega šolanja.
Viri: Občina Vojnik — turistični katalog 2019, zgodovina in znamenitosti ↗
Škarjerezi in spomin na ustvarjalce
Med kulturnimi posebnostmi občinski katalog predstavlja škarjereze Doroteje Hauser, ki je ustvarjala na Štalnerjevem hribu. Gre za drobne podobe, izrezane iz papirja, drugačne od velikih arhitekturnih spomenikov v jedru. Katalog navaja, da jih hrani Občina Vojnik in jih uporablja v svojih publikacijah. To ni navedba stalne javne razstave, temveč sled ustvarjalke, ohranjena v občinski zbirki in tiskovinah.
Na vojniškem pokopališču občinska kulturna predstavitev omenja grobnico pisatelja, dramatika in diplomata Antona Novačana ter bronasti odlitek njegove glave. Novačan je umrl v Argentini, njegova grobnica pa je danes v Vojniku. V kraju so tudi spomeniki žrtvam obeh svetovnih vojn in pomnik osamosvojitvi. Spomeniki in pokopališka dediščina dopolnjujejo starejše zgodbe gradu, cerkva in trga z osebnostmi ter dogodki novejše zgodovine.
Viri: Občina Vojnik — kulturna dediščina in zavarovano trško jedro ↗ · Občina Vojnik — turistični katalog 2019, zgodovina in znamenitosti ↗
Naravna dediščina in drugi kraji občine
Občinski turistični katalog poleg cerkva izpostavlja tudi drevesno dediščino Vojnika in njegove bližine. V stanovanjskem delu kraja omenja turško oziroma medvedjo lesko, pri Tomažu nad Vojnikom pa črni gaber. Ti drevesi sta predstavljeni kot lokalni naravni posebnosti; starostne ocene in obsegi debel iz kataloga so zgodovinski podatki njegove izdaje, ne sveže meritve. Za obisk je uporabna predvsem povezanost zelenih prostorov z gozdno učno potjo in okoliškimi griči.
Katalog ob Hudinji predstavlja tudi graščino Tabor z več gradbenimi fazami in različnimi lastniki. Za izlet dlje po občini posebej navaja grad Lemberg, Novo Cerkev in vas Polže z mlinom, žago ter kmečkimi stavbami. Te znamenitosti so v drugih naseljih. Kratek obisk Vojnika lahko zato ostane osredotočen na jedro, cerkve in GUMP, daljši izlet pa poveže več samostojnih krajev iste občine.
Viri: Občina Vojnik — turistični katalog 2019, zgodovina in znamenitosti ↗