Jelšane: šolska zgodovina in srednjeveški vikariat
Zgodovino Jelšan predstavljata dolga šolska tradicija in starejša cerkvena organizacija. Šolska kronologija spremlja učitelje, stavbe in povezave s sosednjimi vasmi, strokovna raziskava pa nastanek vikariata.
Od zasebne šole do prvega poslopja
Osnovna šola Jelšane svoje začetke povezuje s šolskimi reformami Marije Terezije v 18. stoletju, ko so Jelšane postale sedež šolskega okraja. V kronologiji leto 1805 označuje začetek zasebne šole, leto 1844 pa uradne šole. Ta je sprva delovala v zasebni hiši Pavla Frola. Šolska predstavitev slab obisk pojasni s pomanjkanjem primerne obleke in obutve ter prednostjo dela na kmetiji.
Prvo šolsko poslopje je bilo dokončano leta 1850. Zaradi pomanjkljive opreme se je pouk začel šele naslednje šolsko leto. Od leta 1851 je v Jelšanah deloval Valentin Pušavic, ki je tu ostal štiriintrideset let. Po kronologiji je učitelje spodbujal k sodobnejšim metodam in boljšemu odnosu do otrok ter staršev. Ivan Makarovič je poučeval štirideset let in starše pisno opominjal na obisk šole.
Šola med oblastnimi spremembami
Po prvi svetovni vojni je območje prišlo pod italijansko oblast. Šolska zgodovina navaja pouk v italijanščini in ustanovitev vrtca z namenom jezikovnega vplivanja na otroke. Ob tem omenja duhovnike, ki so otrokom posojali slovenske knjige. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je skrb za šolo prevzel dekan Viktor Perkan in ponudil prostor za pouk; poučevali so tudi Danilo Perkan in dva partizanska učitelja.
Oktobra 1945 se je pouk začel v prostorih nekdanjega vrtca in porodnišnice. Novi učitelji so skušali nadomestiti zamujeno izobraževanje učencev različnih starosti. Leta 1948 so šolo zapustili otroci iz Rupe na Hrvaškem. Predstavitev izrecno omenja nadaljnje selitve, nato pa postavitev nove šole na sedanji lokaciji v šolskem letu 1955/56.
Šolske povezave z okoliškimi vasmi
V Novokračinah je do leta 1971 delovala podružnična šola za Fabce, Novokračine, Novo vas in Sušak. Nato so se te vasi priključile osnovni šoli v Jelšanah. Šolsko stavbo v Jelšanah so v letu 1977/78 preuredili in ji prizidali prostore ter vrtec. V šolskem letu 1989/90 so iz ilirskobistriške šole prišli tudi otroci z Velikega Brda.
Prenova šolskih prostorov
Šolska predstavitev večjo prenovo in povečanje šole ter vrtca umešča v šolsko leto 2010/11. Med pridobitvami našteje dve učilnici, jedilnico, knjižnico in novo telovadnico. Ta je bila namenjena tudi javnim kulturnim prireditvam in rekreaciji krajanov. Uredili so dvorišče, postajališče za šolski avtobus in parkirišče; urejanje varnega otroškega igrišča kronologija začne že v letu 2008/09.
Jelšanski vikariat v srednjeveških virih
Janez Höfler v raziskavi prvih cerkva obravnava nastanek župnije Marijinega vnebovzetja v Jelšanah iz starejšega vikariata. Navedbo klerika leta 1334 poveže s trnovsko župnijo, brez izrecne omembe kraja. Dve listini iz leta 1395 pa po njegovi razlagi že omenjata jelšanskega vikarja kot pričo. Jelšanski vikar je v listinah zapisan s krajevnima oblikama Helsano in Helsaco. Oba dokumenta sta bila citirana v listini z dne 1. februarja 1448 v sklopu dokumentacije spora z Walseejskimi.
Leta 1443 je škof Nikolaj de Aldegardis vikariat zaradi njegove povezanosti s trnovsko župnijo vključil v stolni kapitelj. Höfler pojasni, da spor z Walseejskimi Jelšan ni neposredno zadeval. S poravnalno pogodbo leta 1463 je kapitelj Walseejskim prepustil patronat nad trnovsko župnijo, Jelšane pa so bile še opredeljene kot njena podružnica. Ob vključitvi leta 1443 je cerkev zapisana z latinskim imenom svete Marije v Elsacu. Čeprav razglas papeža Evgena IV. leta 1431 omenja jelšanskega župnika, je cerkev po raziskavi ohranila raven vikariata.
V župnijsko se je cerkev povzdignila pod Habsburžani, ki so leta 1472 prejeli patronat po Walseejskih. Höfler iz novoveških popisov ugotavlja tudi širši obseg predjožefinske župnije: segala je daleč proti jugu, prek današnje slovensko-hrvaške meje.