Topolc: vas ob Reki, stara hišna imena in pustne šeme
Topolc v občini Ilirska Bistrica povezujeta krajevna zgodovina ob reki Reki in značilna pustna tradicija. Predstavitev temelji na občinskih zapisih ter zgodovinskem portalu domačinke Sonje Škrlj Počkaj.
Topolc v občini Ilirska Bistrica
Topolc je vas v občini Ilirska Bistrica v Primorsko-notranjski regiji. Krajevna zgodovinska stran jo umešča na približno 413 metrov nadmorske višine in navaja površino 3,58 kvadratnega kilometra. Za leto 2024 objavlja 315 prebivalcev, od tega 159 moških in 156 žensk. Gre za podatek tega leta, ne za novo štetje prebivalstva.
Občinska predstavitev krajevne skupnosti Topolc vanjo vključuje štiri vasi: Topolc, Mereče, Podstenje in Podstenjšek. Topolc je torej posamezno naselje znotraj širše krajevne skupnosti. Občina za spoznavanje njegove preteklosti izrecno priporoča spletno stran, ki jo gradi in ureja domačinka Sonja Škrlj Počkaj, magistra zgodovinskih znanosti.
Viri: Občina Ilirska Bistrica: Krajevna skupnost Topolc ↗ · Sonja Škrlj Počkaj: Topolc in njegova preteklost, krajevni portal ↗ · Občina Ilirska Bistrica: Topolc in njegova preteklost, priporočilo krajevnega portala ↗
Stare navedbe vasi in hišna imena
Krajevni portal ime Topolc najverjetneje povezuje s topoli iz družine vrbovk. Zabeleži tudi nemški zapis Topplach, ki ga pojasnjuje kot Topoljane. Pri srednjeveških omembah predstavi navedbo Federico de Topolez iz leta 1362 in Friedricha von Topplach v dokumentu iz leta 1367. Ti navedbi predstavljata omembi, kakor ju povzema portal, ne dokaz natančnega leta ustanovitve vasi.
Med starejšimi priimki portal izpostavi Satler, zapisan v urbarju gospostva Prem iz leta 1498. Za isto leto navaja štiri topolške kmetije, od katerih so bile tri puste. Ob naseljevanju prebegov oziroma uskokov ohranja lokalni imeni Turski krej in Pr Turkovh. Na strani je posebej predstavljena tudi ohranitev seznama iz leta 1945, ki povezuje hišne številke, priimke takratnih gospodarjev in hišna imena.
Viri: Sonja Škrlj Počkaj: Topolc in njegova preteklost, krajevni portal ↗
Cerkev svetega Štefana
Po krajevni zgodovinski predstavitvi je prva znana omemba cerkve na Topolcu iz leta 1526. Portal poleg nje našteje poznejše omembe iz let 1666, 1689 in 1694; pri zadnji ohrani zapis, ki poimenuje cerkev svetega Štefana. Na portalu pod zvonikom je po istem opisu vidna letnica 1667. To je navedba letnice na stavbnem delu, ne samodejno datacija vseh delov sedanje cerkve.
Viri: Sonja Škrlj Počkaj: Topolc in njegova preteklost, krajevni portal ↗
Mlina in žagi ob reki Reki
Topolški zgodovinski portal povezuje mlin in žago z jezom na reki Reki. Mlin postavlja najpozneje na konec osemnajstega stoletja, leto 1796 pa navede kot možnost. Stavba je po njegovem opisu vrisana tudi v franciscejskem katastru, ki je začel nastajati leta 1823. V prvi polovici devetnajstega stoletja so ob mlinu postavili še prvo žago, doma imenovano pila.
Po razlagi portala je jez zgradila avstrijska oblast, lastniki mlina in žage pa so dobili koncesijo za njegovo uporabo. Mlin je bil sprva v lasti družine Barbiš. Leta 1859 se je vdova Marija Barbiš poročila z Jožefom Možina iz Soz; opis njemu pripisuje dograditev drugega mlina in žage. Tako stran razlikuje prvotni objekt od poznejše razširitve.
Viri: Sonja Škrlj Počkaj: Topolc in njegova preteklost, krajevni portal ↗
Otroštvo in delo v starejšem Topolcu
Krajevni portal v poglavju o otroštvu, prehrani in običajih opisuje tudi nekdanjo pomoč otrok pri delu na Topolcu. Mlajše so pazile babice in tete, sicer pa so se otroci pogosto pazili sami. Že majhni so prinašali drva v hišo ter odhajali po manjše stvari k sosedom, sorodnikom ali v trgovino. Starejši otroci so delavcem na polje nosili hrano, imenovano dojužnik. Med počitniškimi opravili opis omeni še jutranje čiščenje hleva. To je spomin na starejše vaško življenje, ne opis današnjih razmer.
Viri: Sonja Škrlj Počkaj: Topolc in njegova preteklost, krajevni portal ↗
Potočni rak in topolške šeme
Občinski zapis ob prazniku leta 2022 navaja ustanovitev Kulturno-turističnega društva Topolc leta 2004. Med njegovimi krajevnimi dejavnostmi našteje organizacijo shoda na Topolcu, čistilne akcije, sodelovanje pri izgradnji vaškega doma in popravilu cest. Priprave na pust po tem opisu začnejo v začetku decembra. Petčlanski pustni odbor skrbi za izdelavo pusta, otvoritev, karnevalske nastope, poberijo in zaključek na pepelnično sredo.
Potočni rak je v občinskem opisu zaščitni znak Topolca in se pojavlja na glavah šem. Te so oblečene v bele ovčje kožuhe ter opasane s kravjimi zvonci. Črnemu liku s košatim repom in grozovitim obrazom pravijo Krvavo stegno. Pripoved o njem je legenda: vzel naj bi otroke, ki bi se pozno zvečer potikali okoli hiše.
Med drugimi liki občinski zapis predstavi povodnega moža z Urško ter vaško življenje skozi pilarja, gozdarja, pastirja, gospodo, kelnarja, kmečka dekleta in muziko. Skupina vaščanov naj bi se že okoli leta 1970 odpravila na pustno povorko v Opatijo. Leta 2022 je društvo prejelo občinsko priznanje za kulturo; opis poudari sodelovanje Topolčanov in nekaj fantov iz Trnovega pri ohranjanju te tradicije.
Viri: Občina Ilirska Bistrica: Občinski praznik 2022, 2. junij 2022, namenski opis KTD Topolc ↗