Kal pri Pivki: hišna imena, kamnoseštvo in Šobčeva domačija
Kal pri Pivki je povezan s kamnoseško tradicijo, starimi hišnimi imeni in Šobčevo domačijo. Občinski zapisi predstavljajo krajevno izročilo ter poti proti Osojnici in posestvu Ravne.
Kal pri Pivki in kamnoseška tradicija
Kal je naselje v občini Pivka. Občinska predstavitev knjige o vasi iz maja 2026 ga označuje za kamnoseško vas. Pivški list je že julija 2017 kamnoseško tradicijo povezal z dediščino prednikov in kamnitimi križi. V istem zapisu je Kal cilj spusta z Osojnice, kjer so pohodniki obiskali Šobčevo domačijo.
Knjiga Vas Kal pri Pivki: Stara hišna imena in druga kulturna dediščina avtorice Nadje Kapelj Žmak obravnava naravne in kulturne značilnosti kraja. Izdalo jo je Društvo HA-LI ob finančni pomoči Občine Pivka in podjetja Pivka d. d. Občinski zapis z dne 29. maja 2026 poroča o njeni predstavitvi 26. maja v Knjižnici Pivka.
Viri: Občina Pivka: predstavitev knjige Vas Kal pri Pivki, 29. maj 2026 ↗ · Irena Margon: 8. pohod po poteh kamnitih križev, Pivški list, julij 2017, fizična in tiskana stran 56 ↗
Hišna imena in pripovedi krajanov
Po občinski predstavitvi osrednji del knjige raziskuje poimenovanja domačij. Seznam zajema tako hiše, od katerih so ostale ruševine, kakor stavbe, ki so ob menjavi lastnikov dobile druga imena. Vključuje tudi domačije, ki so kljub spremembam ohranile staro poimenovanje. Avtorica je delo oprla na ustno izročilo in pripovedovanje krajanov.
Predstavitev poleg hišnih imen našteva narečne posebnosti ter imena bližnjih jam in vodovij. V knjigi so obravnavane vaške posebnosti, med njimi jame v hišah in izraza partuon ter kaluona. Posebno mesto ima kamnoseško izrazje, ki so ga vaški mojstri razvijali skozi stoletja. Besedilo dopolnjujejo ljubiteljske fotografije in slovarček narečnih izrazov, povezanih z življenjem na Kalu.
Viri: Občina Pivka: predstavitev knjige Vas Kal pri Pivki, 29. maj 2026 ↗
Šobčeva domačija in furmani
Pivški list julija 2017 Šobčevo domačijo na Kalu opisuje kot ohranjen spomin na nekdanje življenje in delo. Takrat jo navaja v lasti družine Tiselj Kaluža. Domačija je bila povezana s kmetovanjem, lastnim delom ter nudenjem zavetja in pomoči furmanom oziroma tovornikom.
Udeleženci osmega pohoda po poteh kamnitih križev so se na njej ustavili in tam zaključili pot. Začeli so pred Krpanovim domom v Pivki, šli mimo kamnitih križev proti Osojnici ter se nato spustili do Kala.
Od kalskih kapelic proti posestvu Ravne
Zavod za turizem Pivka je septembra 2024 opisal drug sprehod, od Kala do posestva Ravne. Udeležence je vodil zgodovinar Igor Gardelin. Iz vasi so šli mimo obnovljenih kalskih kapelic, nato ob njivah in skozi gozd. Po poti jih je vodnik opozarjal na mejnike posestva in značilne suhe zidove.
Na posestvu so pot nadaljevali mimo pašnikov Kobilarne Lipica in kašče do dvorca. Gardelin je zgodovino nekdanjih lastnikov predstavil ob njihovih podobah na oknih. Poročilo opisuje tudi ogled pritličja z arhitekturnimi posebnostmi ter hlevov kobilarne.
Ob povratku v Kal so si ogledali še značilno štirno. Novica, objavljena 23. septembra 2024, pot ob njivah in skozi gozd opisuje kot takrat urejeno in prehodno.
Viri: Zavod za turizem Pivka: Sprehodili smo se od Kala do posestva Ravne, 23. september 2024 ↗
Kamniti križi na poti iz Pivke
Pot, predstavljena v Pivškem listu leta 2017, povezuje Kal tudi z Osojnico. Pod njenim vrhom so obiskali križ v spomin gozdarjem, ki so med letoma 1894 in 1898 zasadili gozd črnega bora. Na križu so izklesana njihova imena. Po vzponu na vrh je sledil spust mimo gozdiča cipres proti vasi.
Za železnico v Pivki so se ustavili pri drugem križu, prepoznavnem po izklesanih ključih sv. Petra pod podobo Križanega. Članek ga z ustnim izročilom povezuje z zaobljubo ob koleri leta 1855, v času gradnje Južne železnice.
Pohodnike je leta 2017 spremljal lokalni turistični vodnik Ernest Margon, ki je predstavil zgodbe kamnitih križev ob poti iz Pivke proti Osojnici. Zapis o križu pod Osojnico navaja tudi regionalno izročilo o sporu med Pivčani in Brkinci: križ naj bi obračali na eno ali drugo stran, da bi jim odganjal točo in druge vremenske nevšečnosti.