Petelinje pri Pivki: presihajoče jezero in sv. Jernej
Petelinje pri Pivki so obcestna vas s starimi domačijami. Povezane so s presihajočim Petelinjskim jezerom in življenjem ob jezerskih travnikih.
Obcestna vas s stegnjenimi domačijami
Petelinje so strnjena obcestna vas, ki jo register dediščine omenja v povezavi z letnicama 1460 in 1498. Tradicionalne pritlične domačije so stegnjene in postavljene pravokotno na vaško pot. Zanje so značilne strme strehe s čopi ter tridelna zasnova hiš. Novejši delavsko-obrtni del naselja se je razvil ob glavni cesti.
Cerkev sv. Jerneja in kamnita znamenja
Cerkev sv. Jerneja je bila omenjena leta 1526, sedanja enoladijska stavba s tristrano zaključenim prezbiterijem pa je iz 17. stoletja. Notranjščino so predelali v 18. stoletju; zakristijo prizidali leta 1798 in zvonik leta 1813. Oltarje register pripisuje A. Vodniku iz leta 1913, Š. Šubicu iz leta 1868 in J. Vurniku mlajšemu iz leta 1887.
Kamniti križ na vzhodnem robu vasi nosi letnico 1906. Zaznamujejo ga trolistni zaključki, cvetlični motiv in plitvi relief Križanega. Kapelica iz leta 1995 ima kvadraten tloris, dve zidani steni in kamnit steber, ki nosi štirikapno streho. Njene poslikave so delo L. Čemžarja.
Viri: RNPD EŠD 3881: cerkev sv. Jerneja ↗ · RNPD EŠD 17439: kamniti križ na vzhodnem robu vasi ↗ · RNPD EŠD 17437: kapelica v Petelinjah ↗
Jezerska kotanja pod Okroglekom
Z vasjo je povezano Petelinjsko jezero, ki leži v ovalni globeli ob vznožju Okrogleka, podaljšanega hrbta Svete Trojice. Kovačič in Habičeva v znanstveni obravnavi iz leta 2005 navajata dno na približno 532 metrih nadmorske višine. Med pivškimi presihajočimi jezeri ga po velikosti presega le Palško jezero. Avtorja za njegovo površino navajata približno sedemdeset hektarjev.
Voda prihaja iz talnih izvirov na južnem delu kotanje ter odteka skozi prepustna tla na južnem in severnem koncu. Podzemna povezava vodi do Žejskih izvirov, nato po kratkem površinskem toku v reko Pivko. Z osušitvijo jezera presahnejo tudi ti izviri.
Študija pojasnjuje, da je Petelinjsko med najbolj obstojnimi pivškimi jezeri: voda se lahko zadržuje do približno pol leta. Posebnost meritev novembra 2000 je bila, da je najvišja izmerjena gladina ostala približno štiri metre pod takrat kartografsko označenim srednjim vodostajem. Avtorja sta zato opozorila na verjetno previsok kartografski podatek. Takratni temeljni topografski načrt je kot srednji vodostaj označeval 545 metrov nadmorske višine.
Trije vaški vodni iztoki in košnja jezerskega dna
Etnologinji Martina Erjavec in Magda Peršič sta leta 2005 objavili raziskavo vsakdanjega življenja ob Petelinjskem in Palškem jezeru. Za Petelinje opisujeta zgodnji vaški vodovod: vodo iz zbiralnika v Lozi so po ceveh pripeljali do treh iztokov v središču vasi. Ti so bili pri Polhovih, pri kostanju in pri Slugovih. Poleg štirn na kapnico sta se dva vaška vodnjaka napajala iz zemeljskega izvira. V suši so domačini dodatno vozili vodo iz Repl nad Gradcem v sodih ali lesenih cisternah, imenovanih koslade. Petelinje so se na regionalni vodovod priključile leta 1974.
Jezersko dno je bilo pomembno za seno. Raziskava pri tradicionalnem delu opisuje ročno košnjo, grabljenje in obračanje trave ter odvoz z živinsko vprego. Petelinjci so v poletni vročini hrano in pijačo zakrivali z leskovimi vejami ali jo hladili v stožčastih zavetjih iz vejevja in sena. Gosta jezerska trava se je lahko sušila več dni. Mehanizacija je pozneje prinesla konjske in motorne kosilnice, obračalnike ter nakladalke. Motorne kosilnice so se uveljavile konec šestdesetih let.
Vaški spomini v knjigi Petelinje skozi čas
Vaško društvo Petelinje je leta 2021 izdalo domoznansko knjigo Petelinje skozi čas. Uredniki in avtorji so Jože Vodopivec, Irena Vodopivec in Karmen Penko. Občinska predstavitev jo opisuje kot slikovno bogato delo z več kot dvesto stranmi.
V ospredju so vaške družine, priimki, vojaki in generacije mladih. Besedilo s fotografijami dokumentira pomembne dogodke, poroke, vestirange in druge običaje. Poseben del je namenjen kulturni dediščini, cerkvi sv. Jerneja, štirim kamnitim križem in Petelinjskemu jezeru.
Viri: Občina Pivka: izšla je knjiga Petelinje skozi čas,9.3.2021 ↗