Klošter pri Gradcu: samostanski sledovi in Ana Fabjan
Klošter je belokranjsko naselje v občini Metlika, v bližini Gradca in sotočja Krupe z Lahinjo. Njegovo ime ohranja spomin na srednjeveški samostan; ob sedanji Marijini cerkvi je tudi grob učiteljice in pisateljice Ane Fabjan.
Kraj, ki je ime dobil po samostanu
Frančiškanski samostan pri Gradcu so 14. avgusta 1467 ustanovili Jurij in Gašper Črnomaljska ter Andrej Hohenwarter. Frančiškani so na Metliško pribežali najpozneje v začetku leta 1466 in tu dobili plemiško podporo. Njegova zgodba je bila kratka: nedokončani samostan sv. Marije na Otoku je bil ob napadu poleti 1469 uničen.
Redovniki so se umaknili v Novo mesto, kjer je njihova skupnost dobila nov začetek. Na nekdanjo ustanovo pri Gradcu je ostalo vezano ime Klošter. Arheološko območje samostana obsega prostor ob sedanji cerkvi, pokopališče in njegovo okolico; v bližini so tudi ostanki časovno še neopredeljene železarske dejavnosti.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine, današnji polni zapisi Kloštra ↗ · Janez Weiss: avtorski povzetek raziskave Samostan frančiškanov pri Gradcu, 2021 ↗
Cerkev nad sotočjem Krupe in Lahinje
Cerkev Žalostne Matere božje stoji ob pokopališču severno od naselja, na platoju nad sotočjem obeh rek. Njeno najstarejše jedro je ostanek dolgega kora iz druge polovice 15. stoletja. Kor je del cerkvenega prostora ob glavnem oltarju; pozneje so mu dozidali ladjo.
Stavbo so barokizirali, leta 1828 pa je dobila zvonik. Neobaročni glavni oltar s sliko Blaznika je leta 1890 izdelal J. Jereb. Podoba cerkve je tako nastajala v več časovnih plasteh, od pozne gotike do opreme 19. stoletja.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine, današnji polni zapisi Kloštra ↗
Grob učiteljice, ki je pisala kot Sonja
Na južnem delu pokopališča, desno ob glavnem vhodu, stoji nagrobnik Ane Fabjan iz gradaškega kamna. Pisateljica se je rodila leta 1880 na Turjaku, umrla pa leta 1912 na graščini Krupa. Poučevala je na Radovici, Bučki in v Dragatušu ter med letoma 1904 in 1910 v Semiču.
V Beli krajini je napisala črtice, ki jih je med letoma 1905 in 1910 objavljala v Slovenskem narodu, Domačem prijatelju in Slovenski gospodinji, tudi pod psevdonimom Sonja. Njeno prvo objavljeno delo je bil leta 1905 Kuzmin Miha. Zanimali so jo literatura, filozofija in žensko gibanje; ruske pisatelje je brala v izvirniku.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine, današnji polni zapisi Kloštra ↗ · Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca: Ana Fabjan, Obrazi slovenskih pokrajin ↗