Kobjeglava: kraške domačije in Pot devetih kalov
Kobjeglava v občini Komen leži ob povezavi med Štanjelom in Komnom. Kamnite domačije, cerkev sv. Mihaela in Pot devetih kalov jo povezujejo s pokrajino kraške gmajne.
Kraška hiša in voda za njo
Jedro Kobjeglave, prvič omenjeno leta 1300, sestavljajo zaprte kamnite domačije iz osemnajstega in devetnajstega stoletja. Pri številki sedeminpetdeset kamnita kalona vodi na dvorišče z vodnjakom. Vhod nosi letnico 1816, vodnjak pa 1801, zato že ti dve podrobnosti pokažeta postopno urejanje istega doma. Voda je pomembna tema tudi zunaj vasi, kjer tematska pot povezuje kale v okolici Kobjeglave in Tupelč. Krajevno arhitekturo povzema celo spomenik padlim: zasnovan je kot kraška hiša, obdana z nizkim kamnitim zidom. Delo Antona Uršiča so odkrili 7. julija 1974. Pri krajšem ogledu zato povežemo vaške hiše in pomnike, za širši stik z gmajno pa izberemo krožno pot.
Viri: Ministrstvo za kulturo – Register nepremične kulturne dediščine (EŠD 30865, 28234, 7285, 7286, 7342, 7343, 3761, 9453; CC BY 4.0) ↗ · Visit Kras – Pot devetih kalov ↗
Sveti Mihael, kapelica in starejša poselitev
Cerkev svetega Mihaela je bila omenjena že leta 1570, sedanjo podobo pa povezujejo s sedemnajstim stoletjem. Prezbiterij se zaključuje v petih stranicah osmerokotnika. Ladjo pokriva kamnita kritina, prezbiterij korci; zvonik stoji bočno pred glavnim pročeljem. Obzidje ima dva pilastrsko oblikovana vhoda, zakristija pa je datirana z letom 1717. Med opremo je oltarna slika Jožefa Tominca. V okolici vasi stoji kapelica Gorice iz leta 1908, delo A. Lavrenčiča. Tri odprte loke nosijo slopi in pilastri, zidana je iz grobo obdelanega kamna. Veliko starejše sledove hrani Gradina: prazgodovinsko gradišče leži ob dveh udornih dolinah in ima ohranjen obrambni okop. Jama Jelenca je evidentirana kot delno raziskano bronastodobno najdišče. Arheološka območja tako dopolnjujejo zgodbo kamnite vasi.
Voda v kraški pokrajini
Pot devetih kalov povezuje okolico Kobjeglave in Tupelč. Obnovljeni vodni zbiralniki kažejo, kako so kraške skupnosti zadrževale vodo in napajale živino. Predstavitev poti poleg kalov izpostavlja kamnito pastirsko hiško in kmečko arhitekturo. Objavljena različica je dolga šest kilometrov in pol ter predvideva približno dve uri hoje. Ob poti zato opazujemo tako vodne ureditve kot kamnite stavbe, ki so nastajale ob vsakdanjem delu. Za samostojen izlet izberemo opis in traso iste različice, saj so organizirani pohodi lahko daljši. Vaški sprehod in tematska pot se dopolnjujeta: v jedru spoznamo domačije, v okolici pa vlogo vode pri življenju na gmajni.