Količevo znamenitosti: papirnica in Kamniška Bistrica
Med Mlinščico in cesto proti Radomljam
Količevo leži blizu Domžal, v osrednjem delu Kamniškobistriške ravni. Na zahodni strani naselja je umetna struga Mlinščice, na drugi strani pa cesta, ki povezuje Vir z Radomljami. Radomeljska mlinščica teče med Virom in Količevom. Naselje sodi v Krajevno skupnost Toma Brejca Vir, ki obsega tudi območji Vira in Podrečja. Predstavitev krajevne skupnosti opisuje širše območje Vira kot prostor, ki ga na zahodu omejuje Kamniška Bistrica, na vzhodu pa kmetijska ravnica. [4][5]
V industrijskem okolju izstopata kovinski in opečni dimnik kartonskega podjetja. Predstavitev krajevne skupnosti ju navaja kot najvišja objekta opisanega območja. Na Viru sta vidna tudi silos za shranjevanje žita in poljščin ter zvonik ob cerkvi svetega Jožefa. Med sosednjimi krajevnimi skupnostmi so v isti predstavitvi navedene Dob, Radomlje in Jarše Rodica. [4]
Listina iz leta 1334 in Bonačeva papirnica
V listini z dne 21. januarja 1334 je Količevo zapisano kot Koelczah. Papirnico je leta 1920 ustanovil Franc Bonač. Njeno podobo iz leta 1935 prikazuje risba profesorja Jožeta Karlovška, objavljena v prispevku Domžalca. Na risbi so upodobljena tovarniška poslopja, spredaj na desni strani je menza. V ozadju sta vidna Homec in tovarna Induplati. Na levi strani je Karlovšek narisal tudi Bonačevo hidroelektrarno na Duplici, ki so jo zgradili leta 1927. [1]
Članek o domžalski industrijski dediščini začetek obratovanja količevske papirnice uvršča v prvo polovico dvajsetih let. V istem obdobju sta začela obratovati tovarna sanitetnega materiala Tosama na Viru in tovarna platnenih izdelkov Induplati v Jaršah. Na Domžalskem je med obema vojnama slamnikarstvo slabelo, razvijale pa so se druge industrijske panoge, med njimi papirna, kemična in tekstilna proizvodnja. Del podjetij je imel predvojno tradicijo, nekatera pa so nastala v opuščenih obratih slamnikarskih tovarn. Podjetja so uvajala novo strojno opremo, izboljševala energetske vire in povečevala proizvodnjo ter število zaposlenih. Pred ustanovitvijo novih podjetij so preučili potrebe slovenskega in tedanjega jugoslovanskega trga, na katerem so se nato uspešno uveljavila. Novi obrati so postopoma zaposlovali okoliške delavce in delavke. Zaposlovanje v teh tovarnah je po opisu članka spreminjalo socialno podobo okolice Domžal in njeno poselitev. [6]
Mlinščica za pogon in proizvodnjo
Radomeljska mlinščica je industrijskim obratom med Količevom in Virom zagotavljala energijo za pogon ter vodo za proizvodnjo. Starejša župnijska predstavitev Količeva razlikuje med začetnim izkoriščanjem vodne energije in uporabo mlinščice kot vodnega vira za industrijo v času nastanka predstavitve. Ob papirnici navaja tudi tovarno barv, lakov in umetnih smol, vključeno v podjetje Helios. Članek o industrijski dediščini pojasnjuje, da so v Helios združili obrate za proizvodnjo lakov, barv in škroba iz Domžal in Količeva ter oljarno na Viru. Novi tovarniški obrati so nastajali zunaj mesta ob Kamniški Bistrici, kjer so izkoriščali vodno pogonsko moč. [4][5][6]
Hudourniško Kamniško Bistrico so dokončno regulirali po letu 1970. Visit Domžale nekajdnevno presahnitev na Količevem poleti 2008 pripisuje nizkemu vodostaju, odvzemom za mlinščice in izgubljanju vode v podtalnico. [3]
Zelena os
Zelena os za pešce in kolesarje sega od Štude do severnega vznožja Homškega hriba. Od Športnega parka Domžale vodi severno ob obeh deloma prehodnih bregovih mimo mostov, drevoredov, počivališč, učnih tabel in fitnes vadišč. Za tovarno kartona in industrijskim železniškim mostom se oddalji od reke proti Radomljam. Tamkajšnja Kraljev mlin in krožišče z mlinskimi kamni spominjata na mlinarstvo. Trasa Domžale, Količevo, Radomlje, Homec, Radomlje, Količevo, Šumberk, Domžale meri 14,6 kilometra. [3]
Homec in Šumberk
Gradnjo baročne Marijine cerkve na Homcu med letoma 1722 in 1728 so zaupali Gregorju Mačku. Samostojni zvonik je bil obrambni stolp. Sestop mimo Pirnatove vile po načrtih Jožeta Plečnika vodi k reki. 1,8 kilometra dolga krožna gozdna učna pot Šumberk ima 14 označenih točk o drevesih, rastlinah in živalih. Obiskovalce usmerja lik lisičke. Apnenčasto podlago s kraškimi pojavi zamenja silikatna z borovničevjem. Pot se križa in prepleta s trim stezo ter ima razgledišče proti Zeleni osi. [3]
Prebivalci in krajevno življenje
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je na Količevem na dan 1. januarja 2026 živelo 390 prebivalcev. Med njimi je bilo 190 moških in 200 žensk. V starostni skupini do vključno 14 let je bilo 61 prebivalcev. Skupina od 15 do 64 let je štela 256 ljudi, starih 65 let ali več pa je bilo 73. Številke veljajo za naselje Količevo. SURS je podatke po naseljih za stanje na navedeni januarski datum objavil junija 2026. Vir: SURS. [2][7]
Predstavitev Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir med športnimi objekti na svojem območju navaja Balinišče Budničar Količevo. Na seznamu so tudi športni park z nogometnim igriščem, kolesarski poligon in teniška igrišča. Poleg športnih površin sta v krajevni skupnosti kulturni dom in sedež Centra za zaščito in reševanje. [4]