
Kolovec: dva grajska kraja in zgodba kolovških gozdov
Kolovec pri Domžalah zaznamujeta dve različni grajski lokaciji: srednjeveške razvaline na grebenu nad dolino Rovščice ter območje nekdanjega dvorca s parkom jugozahodno od razloženega naselja.
Stari grad na grebenu
Stari Kolovec se v listini prvič omenja 20. maja 1282. Stal je na grebenu južno nad Rovškim potokom, ob zaključku doline Rovščice. Njegovo najstarejše jedro je še romansko, v štirinajstem stoletju pa so ga razširili z novimi poslopji in obzidjem.
Po požaru leta 1560 so grad opustili. Ohranile so se ruševine, ki pripovedujejo o utrjeni srednjeveški lokaciji nad dolino. Valvazorjeva poznejša predstavitev opisuje tudi rabo opuščenega gradu kot zatočišča okoliških kmetov med turškimi vpadi.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗ · Visit Domžale: Grad Kolovec ↗
Mlajši dvorec in ostanki njegovega parka
Drugo grajsko območje leži nižje, na zahodnem pobočju nad dolino, jugozahodno od današnjega naselja Kolovec. Renesančni dvorec je 30. aprila 1943 pogorel, po vojni pa so ostanke stavbe odstranili. Nekdanja graščina torej ni ista stavba kot novejša gradnja na njenem območju.
Od parkovne zasnove z začetka devetnajstega stoletja so v registru evidentirani dva vrtna paviljona, nekaj vegetacije in ostanki ribnikov. Severno od ceste Rova–Kolovec stoji samostojna šesterokotna kapela iz šestnajstega stoletja. Turistična predstavitev opisuje poznejšo zasebno gradnjo, ki se je navezala na tloris starega kompleksa in njegovo zunanjo ureditev.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗ · Visit Domžale: Grad Kolovec ↗
Gozdovi kot del posestne in krajevne zgodovine
Kolovško posestvo je obsegalo tudi velik del okoliških gozdov. V času rodbine Stare je bilo gospodarjenje povezano z lesno industrijo. Prednost so dajali smreki, ki so jo vzgajali v lastni drevesnici v Mengšu, listavce pa omejevali. Leta 1930 so takšno zatiranje bukve opustili. Po spremembah lastništva v dvajsetem stoletju je bila v začetku avgusta 1993 izdana odločba o vrnitvi kolovških gozdov rodbini Stare.
V gozdnem prostoru so tudi obeležja druge svetovne vojne. Južno od Velikega vrha stoji spomenik partizanski bolnišnici Triglav, uničeni 6. maja 1944. Kamniti kvader z maketo bolnišnice je delo Jožeta Pirša - Luke. Postavili so ga leta 1957 in obnovili leta 1998. Gozdovi tako poleg gospodarske preteklosti ohranjajo tudi kraje vojnega spomina.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗ · Visit Domžale: Grad Kolovec ↗