Krasinec ob Kolpi: mlin, starejša poselitev in letalska zgodovina
Krasinec je belokranjsko naselje v občini Metlika ob levem bregu Kolpe. Njegovo zgodbo sestavljajo mlinarska raba reke, arheološke sledi na okoliških njivah in bližnje vojno letališče, namenjeno povezavi z zavezniki.
Kako je Kolpa poganjala Fortunov mlin
Fortunov mlin stoji na levem bregu Kolpe pri hiši Krasinec 23, severovzhodno od vaškega jedra. Njegovo kolo je poganjala voda v spodnjem delu kolesa. Prvotno je imel štiri pare mlinskih kamnov; leta 1964 so ga obnovili in preuredili v valjčni mlin, ob katerem je ostal en par kamnov. Mletje z valji je tako dopolnilo starejši način predelave žita.
Mlin je obratoval do leta 1985. Ohranjeni so posamezni sestavni deli postrojenja, v katerem se srečujeta mletje na kamne in poznejša valjčna tehnika. Stavba stoji neposredno ob reki, ki je bila njen vir pogonske energije.
Viri: Ministrstvo za kulturo: RNPD, sveži podatki 18. 10. 2026 (CC BY 4.0) ↗
Poselitev pred današnjo vasjo
Na njivah južno in vzhodno od Krasinca leži arheološko najdišče Vrh. Obsega prazgodovinsko naselbino ter rimsko plano grobišče, torej pokopališče brez nasutih gomil. Del območja so raziskovali s sistematičnim arheološkim pregledom. Sledi naselbine in pokopov tako dopolnjujejo zgodovino prostora, ki ga danes prepoznavamo po poljih in vaškem jedru.
Cerkev sv. Antona Puščavnika stoji na jugozahodnem robu vasi, na pokopališču v lipovem gaju ob cesti Adlešiči–Podzemelj. Stavba je iz 18. stoletja, oltarna oprema pa nadaljuje baročno podobarsko izročilo. Slika na glavnem oltarju je iz leta 1831 in je delo F. Potočnika.
Viri: Ministrstvo za kulturo: RNPD, sveži podatki 18. 10. 2026 (CC BY 4.0) ↗
Od vojnega letališča do kolesarske povezave
Med drugo svetovno vojno so pri Krasincu uredili letališče, večje od bližnjega pri Otoku. Nosilo je naziv 5. letalska baza Generalštaba NOV in POS. Zračne povezave so omogočale dostavo opreme, hrane in sanitetnega materiala ter odvoz ranjencev, rešenih zavezniških letalcev in vojakov. Krasinec je bil tako vključen v oskrbovalno in evakuacijsko mrežo, ki je Belo krajino povezovala z zavezniškim zaledjem.
Danes skozi Krasinec vodi kolesarska pot Kučar. Celoten srednje zahteven krog iz TIC Metlika meri 34 kilometrov, predviden čas pa je tri ure in pol. Krajevni odsek povezuje Prilozje, Krasinec in Podzemelj.
Viri: Vojaški muzej Slovenske vojske: partizanska letališča, Revija SV, oktober 2020, str. 44–45 ↗ · RIC Bela krajina: kolesarska pot Kučar ↗