Križna Gora nad Škofjo Loko: freske in pohod
Križna Gora nad Škofjo Loko je razgledno naselje s cerkvijo sv. Križa in poznogotskimi freskami.
Sleme nad Škofjo Loko
Križna Gora je izletniški kraj nad Škofjo Loko z razgledom na Alpe in Sorško polje proti Ljubljani. Po občinski predstavitvi je do vasi mogoče priti z avtomobilom ali peš iz Škofje Loke. Od vasi po slemenu vodi pot do cerkve sv. Križa.
Občinski opis za pešpristop iz Škofje Loke navaja približno uro hoje. Občina med cerkveno opremo posebej izpostavlja tri baročne zlate oltarje iz 17. stoletja z beneško-alpskimi prvinami. Opis pohodne točke omenja tudi vaško gostilno s hrano iz krušne peči.
Freske in dve svetniški zgodbi
Najstarejši del cerkve je zvezdasto obokani prezbiterij s sklepnikoma sv. Urha in Marije z Jezusom. Loški muzej datira njegovo poslikavo v leto 1502. Na oboku je Kristus z vladarskim jabolkom in blagoslavljajočo desnico, spremljajo ga angeli muzikanti. Med zvezdnimi kraki so simboli evangelistov; nad oltarjem jagnje s križem. V zunanjih trikotnih polah sta preroka Johel in Izaija.
Na severni steni je legenda o Korbinijanu: medved ubije njegovo mulo, nato mora sam nositi svetnikov tovor. Južna stena pripoveduje legendo o Urhu in kurjem bedru. Sel hoče škofa zatožiti, da ob petkih uživa meso, toda bedro se po pripovedi spremeni v ribo.
Muzej freske povezuje z gotskim realizmom. Nikoli niso bile prebeljene, zato so ohranile prvotno barvo. Poslikave v ladji pripisuje Jerneju iz Loke. Kopije križnogorskih fresk je izdelal Boris Jesih; kopija Urhove zgodbe iz leta 1969 je predstavljena tudi v muzeju v Škofji Loki.
Viri: Boštjan Soklič, Loški muzej: cerkev sv. Križa na Križni Gori in njena poslikava ↗ · Nina Misson, Loški muzej: Kurje bedro, legenda o svetem Urhu ↗
Od Urha do Svetega križa in obnove
Župnijska kronika cerkev prvič omenja leta 1501 in pojasnjuje, da je bila sprva posvečena sv. Urhu, sozavetniku freisinške škofije. Posvetilo so leta 1867 spremenili v sv. Križ. V sredini 16. stoletja so prezbiteriju dozidali cerkveno ladjo.
Obnovitvena dela, začeta leta 1997, so zajela opremo in zunanjščino. Miha Legan je glavni oltar obnovil leta 2001, stranska pa leta 2004. Lado Orešnik je leta 2005 po stari maniri poslikal strop. Okoli cerkve so uredili drenažo in pohodni plato.
Zaradi dotrajanih skrilastih strešnikov ter poškodovanega ostrešja so leta 2018 obnovili streho zvonika. V poročilu so navedeni tesar Simon Demšar, zidar Jože Ravnikar in krovec Marko Kožuh. Zdravko Brelih s sodelavcema je popravil in prebelil fasado zvonika. Zaključek del so zaznamovali z blagoslovom 5. maja 2019.
Viri: Urška Florjančič, Župnija Stara Loka: Lepotica s Križne Gore, 5. maja 2019 ↗
Krožna pot prek Crngroba in Planice
Turizem Škofja Loka opisuje daljši krožni pohod iz Škofje Loke prek Stare Loke, Pevna in Crngroba do Planice ter Križne Gore. Pred Crngrobom pot vodi mimo kapelic in Rdečega kužnega znamenja. Prva kapelica hrani Pietà s poslikavami Ivana Groharja, druga je posvečena sv. Križu. Od cerkve Marijinega oznanjenja se mimo nekdanje mežnarije vzpne v gozd.
S Planice se pot nadaljuje skozi gozd in po grebenu, makadamska cesta pa pohodnika pripelje do cerkve sv. Križa. Povratek je opisan mimo lovske koče in zaselka Cavrn, nato skozi Trnje do Stare Loke. Destinacijski opis za celoten krog navaja pet do šest ur hoje ter 450 metrov višinske razlike.
Pot je označena kot lahka, vendar daljša. Planica s cerkvijo sv. Gabrijela in Crngrob sta ločena cilja na tem krogu. Za ogled notranjosti križnogorske cerkve destinacija napotuje po ključ v bližnjo Gostilno pri Boštjanu.
Viri: Turizem Škofja Loka: pot na Planico in Križno goro, namenski odsek seznama pohodnih poti ↗
Gostilna in jedi s štedilnika na drva
Brošura Okusi Škofjeloškega iz decembra 2021 gostilno Pri Boštjanu umešča na naslov Križna Gora 8a. Njeno kulinarično posebnost opisuje z vegetarijanskimi jedmi in pripravo na štedilniku na drva. Predstavitev omenja tudi plezalni steni in igrala za otroke, v povezavi z okoliškimi možnostmi pohodništva in kolesarjenja.
Hiša iz delov petnajstih starejših stavb
Hiša Križna Gora 17 je v registru dediščine opredeljena kot replika kmečke hiše, zgrajena leta 1995. Ob breg prislonjena nadstropna stavba vključuje zbrane elemente petnajstih porušenih hiš s škofjeloškega območja. Ti deli izvirajo iz različnih obdobij med 16. in 20. stoletjem.