Preskoči na vsebino
Naselje v Sloveniji · šifra 110040

Krmelj

Prebivalstvo, zemljevid in podatki o naselju

Krmelj je naselje v občini Sevnica. Po podatkih SURS je imelo 1. januarja 2026 611 prebivalcev. Območje naselja po registru GURS obsega približno 2,03 km².

Razišči občino Sevnica →
Približna lega: izračunano težišče območja naselja, ne naslov ali središče vasi. Meje občin: GURS · CC BY 4.0 · poenostavljen prikaz.
Prebivalstvo611SURS · 1. januar 2026
Površina območja2,03 km²Izračun iz meje GURS · približno
ObčinaSevnicaUradna šifra občine: 110
Širši pogled na Krmelj z zahoda s hišami in gozdnimi pobočji.
Krmelj, pogled z zahoda, 12. avgust 2012. Eleassar, CC BY-SA 3.0. Datirana fotografija ni prikaz današnjega stanja. Pomanjšano in pretvorjeno v WebP brez izreza. · Foto: Eleassar · Vir fotografije · CC BY-SA 3.0 · prilagojena velikost, WebP
Naselje v občini Sevnica

Krmelj: rudarska zgodovina, lekarna in športne površine

Krmelj je naselje v občini Sevnica, katerega razvoj je zaznamoval premogovnik. Zgodovinski pregled rudnika in primarni krajevni viri opisujejo prehod v drugo proizvodnjo, razvoj javnih ustanov ter poznejše športne ureditve.

Krmelj in njegova krajevna skupnost

Krmelj leži v občini Sevnica in je središče istoimenske krajevne skupnosti. Aktualna občinska predstavitev njen sedež umešča na naslov Krmelj 54. V skupnost sodijo tudi Brezje, Gabrijele, Goveji Dol, Hinjce in del Križišča. Podatki o celotnem območju zato niso podatki samo o naselju Krmelj. Krajevni zgodovinski pregled umešča kraj v Mirnsko dolino ter njegov razvoj povezuje s premogovnikom, poznejšo industrijo in ustanovami, ki so nastajale za delavce in njihove družine.

Viri: Občina Sevnica: Krajevna skupnost Krmelj ↗ · Krajevna stran Šentjanž: zgodovina rudnika, objava 2013 po Metalninem zborniku 1962–1972 ↗

Rudarska zgodovina in železniška povezava

Krajevna stran Šentjanža je marca 2013 objavila zgodovinski zapis, povzet iz Metalninega zbornika za obdobje 1962–1972. V njem je začetek rudarske dejavnosti širšega območja umeščen v leto 1809, ko je Ignac Vitus von Panc začel kopati pri Malem Cirniku. Leta 1839 je dejavnost prevzel Viljem Auersperg. V sedemdesetih letih devetnajstega stoletja je Ludvik Kuschel rudnik povezal s cinkarno; zapis omenja tudi zasebno šolo za delavske otroke in knjižnico.

Razvoj je spremljala gradnja krajevne železniške povezave. Zbornik navaja gradnjo v letih 1906 in 1907 ter začetek obratovanja 15. novembra 1908. Med poznejšimi lastniki opisuje Andreja Jakila, ki je premogovnik prevzel leta 1918. Leta 1920 se je začelo večje odkopavanje na Koludrju. To so podatki zgodovinskega pregleda rudnika; iz njih ne izhaja trditev o današnjem potniškem prometu ali dostopnosti nekdanjih rudarskih delovišč.

Viri: Krajevna stran Šentjanž: zgodovina rudnika, objava 2013 po Metalninem zborniku 1962–1972 ↗

Zaprtje premogovnika in druga proizvodnja

Med drugo svetovno vojno je proizvodnja prenehala septembra 1943, ponovno pa se je začela julija 1945. Premogovnik je dokončno prenehal obratovati 31. avgusta 1962. Zgodovinski zapis zaprtje povezuje z razmerami na trgu premoga in nato opisuje preusmerjanje zaposlenih v drugo proizvodnjo ter njihovo usposabljanje. Metalna je postala pomemben del tega prehoda; novo proizvodno halo so odprli 15. decembra 1962. Pregled omenja tudi zaposlitev nekaterih nekdanjih rudarskih delavk pri Lisci.

Viri: Krajevna stran Šentjanž: zgodovina rudnika, objava 2013 po Metalninem zborniku 1962–1972 ↗

Bolnišnica, kulturni dom in zdravstvena postaja

Rudarska skupnost je sodelovala tudi pri gradnji krajevnih ustanov. Po zborniku so leta 1925 začeli graditi bolnišnico z osemnajstimi posteljami in stanovanjem za zdravnika; odprli so jo 16. maja 1927. Novi vodovod iz leta 1949 je nadomestil prejšnjo zasebno ureditev. Kulturni dom Svoboda in spomenik žrtvam sta bila postavljena leta 1954, tri bazene pa so leta 1958 zgradili s prostovoljnim delom. Zdravstvena postaja iz leta 1961 je bila naslednja večja pridobitev. Navedene letnice opisujejo razvoj ustanov v zgodovinskem obdobju, ne njihovega današnjega obratovanja.

Viri: Krajevna stran Šentjanž: zgodovina rudnika, objava 2013 po Metalninem zborniku 1962–1972 ↗

Od začasne lekarniške postaje do prenove

Lekarna Sevnica v svojem zgodovinskem pregledu ustanovitev lekarniške postaje v Krmelju umešča v junij 1959, odprtje za javnost pa na 1. avgust istega leta. Prvi dve leti je delovala v začasnih prostorih nekdanje rudarske kolonije na naslovu Krmelj 58. Ko je bila zgrajena zdravstvena postaja na naslovu Krmelj 53, je dobila stalne prostore v njej. Skupno odprtje zdravstvene in lekarniške postaje je bilo 2. julija 1961.

Lekarniška podružnica je bila prenovljena konec leta 1994, po verifikaciji zavoda leta 1995 pa je dobila naziv lekarna. Večja prenova v letih 2018 in 2019 je obsegala prizidek po širini vzhodne strani in preureditev notranjosti. Od začetka novembra 2023 lekarno vodi Mojca Abina Borštnar. Spletna zgodovina tako razlikuje začasno začetno postajo, selitev in poznejše spremembe iste krajevne storitve.

Viri: Lekarna Sevnica: zgodovina lekarne Krmelj ↗

Datirana ureditev športnih površin

Občina je 17. oktobra 2022 poročala o novih športnih površinah v Krmelju. V športnem parku je bilo urejeno novo dvostezno balinišče. Teniško igrišče z umetno travo je zamenjalo prejšnje odbojkarsko, odbojko pa so preselili bližje osnovni šoli. Navedbe opisujejo izvedene ureditve iz leta 2022; iz občinske novice ne izhaja današnji urnik uporabe ali rezervacij. V isti novici opisano igrišče na Češnjicah je drug kraj in ni del krmeljske ureditve.

Viri: Občina Sevnica: otvoritev športnih površin, 17. oktober 2022 ↗

Vprašanja in odgovori o kraju Krmelj

Koliko prebivalcev ima naselje Krmelj?

Naselje Krmelj je imelo po podatkih SURS 1. januarja 2026 611 prebivalcev. Podatek velja za naselje, ne za celotno občino Sevnica. Uradni vir ↗

V kateri občini je naselje Krmelj?

Naselje Krmelj spada v občino Sevnica. V registru GURS je označeno s sestavljeno šifro naselja 110040; ta loči tudi kraje z enakim imenom. Uradni vir ↗

V kateri občini je Krmelj?

V občini Sevnica. Uradni vir ↗

Ali Krmelj obsega celotno istoimensko krajevno skupnost?

Ne. Občinski seznam vanjo vključuje tudi druga naselja in del Križišča. Uradni vir ↗

Kdaj je premogovnik prenehal obratovati?

31. avgusta 1962, po zgodovinskem zapisu iz Metalninega zbornika. Uradni vir ↗

Kdaj je lekarniška postaja začela delati za javnost?

1. avgusta 1959. Uradni vir ↗

Kdaj je lekarna dobila prostore v zdravstveni postaji?

Ob skupnem odprtju 2. julija 1961 na naslovu Krmelj 53. Uradni vir ↗

Katere športne ureditve opisuje občinska novica iz leta 2022?

Novo dvostezno balinišče in teniško igrišče z umetno travo ter selitev odbojkarskega igrišča bližje osnovni šoli. Uradni vir ↗

Več podatkov za občino Sevnica

Podjetja, ustanove in lokalne zbirke so povezani na občinskem pregledu. Nanašajo se na celotno občino.

Druga naselja v isti občini

Vsa naselja v občini Sevnica →

Viri in razlaga podatkov

Vir: SURS – Prebivalci, občine in naselja, Slovenija, 1. januar 2026. Podatek je bil objavljen 11. junija 2026. Število se nanaša na naselje, ne na celotno občino. Nič pomeni, da v referenčnem podatku ni prebivalcev; ne pomeni manjkajočega podatka.

GURS – Register prostorskih enot: ime, občinska pripadnost, šifra 110040 in območje naselja. Zajem registra: 16. 09. 2026. Licenca CC BY 4.0. Površina in točka na zemljevidu sta izračunani iz geometrije v koordinatnem sistemu D96/TM. Površina vključuje celotno območje naselja, tudi nepozidane dele.

Sporočite napako v podatkih · Poiščite drug kraj