.JPG){kind=link}
Log pri Sevnici: vas ob Savi in rimske Groblje
Log je naselje v občini Sevnica in krajevni skupnosti Boštanj. Njegovo preteklost osvetljujejo zgodovinski popisi, sledovi rečnega prometa in raziskave rimskodobnih ostankov na ledini Groblje.
Log in njegovi zaselki
Log je eno od naselij krajevne skupnosti Boštanj v občini Sevnica. Občinska predstavitev med kraji iste skupnosti našteva tudi Boštanj, Kompolje, Lukovec in Šmarčno. Historična topografija Ljubomirja Motoreta v pregledu naselij in zaselkov iz leta 2019 pod Log uvršča Cerov Breg – del, Goli Vrh, Log in Reber. Drugi del Cerovega Brega je v istem pregledu naveden pri Gornjih Orlah.
V srednjeveškem seznamu so pri Logu zapisane oblike Awen, Awn in Aw. Navedeni zapisi segajo od leta 1359 do leta 1479. V popisu iz leta 1869 je kraj naveden z nemškim imenom Auen: imel je 49 hiš in 236 prebivalcev, od tega 111 moških in 125 žensk. Tedaj je sodil v občino Studenec, sodni okraj Krško in okrajno glavarstvo Krško.
Viri: Občina Sevnica: Krajevna skupnost Boštanj ↗ · Ljubomir Motore: Historična topografija Občine Sevnica, fizične strani 17, 44 in 91 ↗
Rimsko najdišče na savski terasi
Ledino Groblje pri Logu obravnavata arheologa Gašper Rutar in Mateja Ravnik v strokovnem prispevku o raziskavah antičnih ostankov. Najdišče z evidenčno številko dediščine 14741 leži na najnižji savski terasi. Globoški potok je območje raziskav razdelil na južni in severni del. Podlago tvorijo savski nanosi meljastega peska; ob izlivu potoka so se odlagali tudi glina, glinasti grušč ter drobci peščenjaka, glinovca in roženca.
Spomladi 1987 so Groblje odkrili med topografskimi raziskavami občine Sevnica pod vodstvom Alenke Vogrin. Avgusta in oktobra 2007 so sledila sondiranja za določitev obsega najdišča. Izkopavanja so potekala od maja do septembra 2008 pod vodstvom Primoža Predana, konservatorski nadzor pa je izvajala Danijela Brišnik. Raziskave so bile povezane z gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi, na odseku HE Blanca.
Kaj so odkrile raziskave
Pred izkopavanji so uporabili meritve električne upornosti tal in na izbranih delih georadar. Z upornostno metodo so dokumentirali 2,86 hektarja, izkopavanja pa so obsegala 2,15 hektarja. Odkrili so tlorise štirih rimskodobnih objektov, steklarsko peč, kamnite groblje z rimskimi najdbami ter novoveško ureditev savskega brega z vlečno potjo. Prve analize drobnega gradiva so ostanke uvrstile med prvo in četrto stoletje.
Stavba, v raziskavi označena kot objekt 1, je merila 29,5 krat 16,7 metra. V njej so prepoznali najmanj tri gradbene faze, več prostorov in odprt prostor v obliki črke L. Večina temeljev je bila grajena brez malte. Graditelji so uporabljali apnenčaste lomljence in rečne oblice, torej material iz savskih prodišč, teras in zaledja. Na nekaterih odsekih so raziskovalci dokumentirali tudi malto.
Prostori in ogrevanje
Manjši objekt 2 je meril 15 krat 9 metrov in imel osrednji dvoprostorni del s severozahodnim prizidkom. V njem so dokumentirali dve gradbeni fazi. Posamezni prostori so bili tlakovani s prodniki in estrihom. Poglobitev pod tlakom, kurišče ter najdene votle opeke so raziskovalcem nakazovali ostanke hipokavsta, rimskega ogrevalnega sistema. Ta stavba je imela po njihovi razlagi značaj bivalnega objekta.
Največji objekt 3 je meril približno 36 krat 36 metrov. Del njegovih ostankov je uničila poznejša gradnja objekta 4, del pa Globoški potok. Že geofizikalni prikazi so zaznali več skupin stavb in prezidavo tretjega objekta v četrtega. Izkopavanja so nato omogočila primerjavo teh meritev z dejanskimi temelji in ruševinskimi plastmi.
Brod in rečni promet
Strokovni prispevek obravnava tudi novejšo povezavo Loga s Savo. Do začetka gradnje hidroelektrarn je nekaj sto metrov višje od rimskih ostankov stala čolnarska postaja s stoletno tradicijo, tedaj na naslovu Log 34. Tam je bila gostilna s prenočišči, pri kateri so se še po vojni ustavljali splavi na poti na Hrvaško in v Srbijo. Na istem mestu je deloval brod čez Savo. Avtorja rimske ostanke na Grobljah razlagata tudi v povezavi z nekdanjim vodnim transportom po reki.