Libna nad Krškim: gradišče, gomile in pot vrnjenih najdb
Libna je naselje na istoimenskem hribu na levem bregu Save nad Krškim. Njena posebnost je obsežno prazgodovinsko gradišče z gomilnim grobiščem; lega ob severnem robu Krškega polja hkrati omogoča razgled po ravnini.
Naselbina na strateškem hribu
Libna se dviga ob severnem robu Krškega polja. Muzejska razlaga nastanek naselbine umešča ob konec bronaste dobe. S krajšo prekinitvijo v mlajši železni dobi je bilo območje obljudeno do prihoda Rimljanov, vsaj občasno pa tudi pozneje v rimski dobi.
Gradišče leži na platoju jugozahodno od cerkve sv. Marjete. Njegovi obrambni nasipi so dobro vidni in skupno merijo več kot 1800 metrov. Pripadajoče gomilno grobišče je na vzhodnem pobočju in obsega okoli sedemdeset gomil. Gomile so umetno nasuti grobni griči; skupaj z nasipi pokažejo razliko med prostorom živih in prostorom pokopavanja.
Viri: Ministrstvo za kulturo: RNPD, sveži podatki 18. 10. 2026 (CC BY 4.0) ↗ · Mestni muzej Krško: Libna – vrnjena arheološka dediščina, predstavitev razstave 2016–2017 ↗
Od prvih izkopavanj do vrnitve gradiva
Naselbino in grobišče je leta 1885 odkril Jernej Pečnik, še istega leta pa so začeli raziskovati gomile. Med poznejšimi izkopavanji so bile tudi raziskave iz leta 1942 pod vodstvom Walterja Schmida iz muzeja Joanneum v Gradcu. Predmete iz teh raziskav je takrat prevzel graški muzej.
Leta 2014 se je del gradiva v projektu InterArch-Steiermark vrnil v Slovenijo. Najprej je bil predstavljen skupaj z vrnjenimi najdbami drugih slovenskih najdišč na razstavi V novi luči. Po koncu razstave je libensko gradivo postalo del prazgodovinske arheološke zbirke Posavskega muzeja Brežice.
Viri: Mestni muzej Krško: Libna – vrnjena arheološka dediščina, predstavitev razstave 2016–2017 ↗
Razgled pri cerkvi sv. Marjete
Cerkev stoji na hribu severno od naselja. Ima pravokotno ladjo z ravnim stropom, kapelo sv. Ane, tristrano zaključen oltarni prostor in zvonik na zahodni strani. Leta 1765 so jo barokizirali. Glavni oltar je iz leta 1849, stranska oltarja pa sta baročna.
Občinski vodnik Libno predstavlja kot razgledno točko nad Krškim poljem in obisk poveže s cerkvijo na vrhu. V arhitekturi njene okolice se ohranja še hiša Libna 1 zahodno od cerkve: leseni portal kleti nosi letnico 1849, glavni vhod pa letnico prenove 1919. Na istem griču so tako prepoznavne zelo različne časovne plasti, od prazgodovinskih zemeljskih utrditev do vaške stanovanjske stavbe.
Viri: Ministrstvo za kulturo: RNPD, sveži podatki 18. 10. 2026 (CC BY 4.0) ↗ · Občina Krško: vodnik po Krškem, odsek Libna, str. 41–42 ↗