Lipje znamenitosti: Grilova domačija in okolica
Lega Lipja in prebivalstvo
Lipje leži v hribovitem okolju Vinske Gore in je eno izmed 25 naselij Mestne občine Velenje. Upravna enota Velenje v isti seznam uvršča tudi Vinsko Goro, Janškovo selo in Bevče. Hiše v Lipju so raztresene po pobočjih. Na nekdanjem vinogradniškem območju pod Ramšakovim vrhom stoji Grilova domačija, pri kateri se stavba prilagaja strmini: njena krajša stranica je potisnjena v breg. [2][3][5]
Statistični urad Republike Slovenije za naselje Lipje v letu 2026 navaja 462 prebivalcev. Med njimi je bilo 225 moških in 237 žensk, povprečna starost pa je znašala 44,7 leta. To so podatki za Lipje kot samostojno poimenovano naselje v občinskem seznamu. Ob iskanju kraja je uporabna tudi njegova muzejska točka, Grilova domačija, ki ima naslov Lipje 29. [1][4][5]
Viničarska preteklost Lipja
Lipje ima pisno omembo vsaj iz leta 1329, razlaga njegovega imena v krajevni turistični predstavitvi pa se opira na nasad lip. Pozneje so pobočja zaznamovali vinogradi in majhne viničarije. Takšna je bila sprva tudi hiša Grilove domačije. Predvidoma so jo postavili sredi 19. stoletja na vinorodnem območju Lipja in Vinske Gore, kjer je služila bivanju viničarja. [3][6]
Trtna uš je ob koncu 19. stoletja povzročila umik vinske trte. Iz majhnih viničarskih posesti so nastajale domačije manjših kmetov, pri Grilovih pa so hiši dozidali gospodarsko poslopje. Trta je na posesti ostala, toda glavni panogi sta postali samooskrbna živinoreja in sadjarstvo. Spremembe v gospodarjenju so vidne tudi pri ogledu ekomuzeja: ob vinski kleti so tu prostori, ki so služili živalim, ter gospodarsko poslopje, namenjeno shranjevanju večjega orodja za delo na kmetiji. [1][6]
Kaj ohranja hiša Grilove domačije
Grilova domačija na naslovu Lipje 29 je kulturni spomenik lokalnega pomena in enota Muzeja Velenje, ohranjena na prvotnem mestu. Hiša je vrhkletna: nad vinsko kletjo je bivalni del. Stavba združuje zidane in lesene dele, pri lesenih stenah pa so uporabili tesana hrastova in smrekova bruna, ki se na vogalih povezujejo z utori. Občinski opis omenja še prvotne line, vrezane v les, in prostore, razporejene okoli veže. [1][2]
Iz veže se zvrstijo bela soba s krušno pečjo, manjša izba oziroma štiblc in ohranjena črna kuhinja. Vinska klet ima hrastov stropnik iz 16. stoletja. Muzej pojasnjuje nekdanjo rabo prostorov: nad pečjo so sušili krhlje jabolk in hrušk, štiblc pa so pozneje uredili za spanje gospodinje. V kuhinji so na ogled burkle in loparji. Za odpadno vodo je služilo leseno koritce, speljano skozi zid na prosto. Po prostorih lahko sledimo vsakdanjim opravilom, od pripravljanja hrane do spravljanja pridelkov v klet. [1][6]
Obdelani vrtovi in sodelovanje društev
Grilovo domačijo obdajajo obdelovalne površine z vrtovi, vinogradom, sadovnjakom in njivo; ob hiši sta tudi vodnjak in čebelnjak. Od parkirišča pri dejavnem Mlinškovem čebelnjaku se pot vzpenja mimo trt, sadnega drevja in zelenjavnega vrta. Pod gospodarskim poslopjem raste več kot sto vrst zdravilnih in okrasnih zelišč ter dišavnic. V samem poslopju sta med večjimi kmečkimi pripomočki spravljena voz in preša. [1]
Za okolico in zasaditve skupaj skrbijo domačini ter društva zeliščarjev, vinogradnikov, sadjarjev, čebelarjev in gobarjev. Sodeluje tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje. Njihovo delo zajema pripravo dogodkov ob različnih letnih časih in predstavljanje podeželskih znanj. Po opisu v Lipovem listu pod domačijo rastejo stare sorte jablan, leta 2020 pa so zasadili še mladiko najstarejše slovenske trte. Pri obisku so zato poleg notranjosti hiše na ogled tudi zemljišča, ki jih sodelujoči še naprej obdelujejo in vzdržujejo. [1][3]
Šolsko poslopje in spominska lipa
Stara šola z lipo stoji ob koncu Lipja, na stiku z Vinsko Goro in Janškovim selom. Turistično društvo Vinska Gora jo umešča v staro vaško središče ob cerkvi svetega Janeza Krstnika, postavljeni na skali. Pouk je v šolski stavbi potekal od leta 1888 do leta 1973. Ob njej so leta 1934 v spomin na kralja Aleksandra posadili lipo. Po ogledu Grilove domačije se obisk te točke nadaljuje pri dediščini nekdanjega šolstva in drevesu, zasajenem v spomin na kralja; lega ob stičišču naselij pojasnjuje njeno povezanost s širšim krajem. [3]
Hribi nad Lipjem in Gonžarjeva peč
Nad Lipjem so Gonžarjeva peč, Radojč in Ramšakov vrh, ki jih opis obhodnice Po poteh Vinske Gore povezuje v planinsko okolico kraja. Planinska zveza Slovenije za Gonžarjevo peč navaja višino 594 metrov, za Radojč 937 metrov in za Ramšakov vrh 970 metrov. S peči se vidi proti Vinski Gori in širši dolini, nad njo pa pot vodi med pašniki in kmetijami ter se vzpne v gozd. [7]
Med Radojčem in Ramšakovim vrhom so v opisu omenjene vrtače in bukov gozd, spomladi pa zvončki in teloh. Obisk Lipja je mogoče povezati z ogledom domačije in spoznavanjem te hribovske pokrajine. Na Gonžarjevi peči je tudi zahtevna ferata s plezalnim poligonom, za katero je potrebna drugačna priprava kot za muzejski obisk. Pri načrtovanju hoje preverimo aktualne razmere: Planinska zveza Slovenije opozarja, da del podatkov v seznamu obhodnic ni ažuren. [3][7]