
Ljubinj: dve cerkvi svetega Mihaela in pot proti planinam
Ljubinj v občini Tolmin leži nad Tolminsko kotlino. Posebnost sta dve cerkvi sv. Mihaela: baročna v vaškem jedru in starejša gotska na Mirih ob poti v gorsko zaledje.
Dva sveta Mihaela, dva prostora
V Ljubinju je pri načrtovanju obiska najprej koristno razlikovati cerkvi z istim zavetnikom. Baročna cerkev iz leta 1760 stoji na jugovzhodnem robu vaškega jedra, starejša gotska pa na samem vzhodno nad vasjo, ob cesti proti planini Razor. Prva se vključuje v krajši sprehod skozi naselje, druga zahteva ločeno nadaljevanje na Mire. V vaški cerkvi je lesen poznobaročni oltar, ladjo pa krasi poslikava Franca Lebana Valjavca iz Tolmina iz leta 1924. Zvonik je vključen v severozahodni vogal stavbe. Zahodno pred vasjo ob prihodu iz Poljubinja stoji še znamenje z dvema nišama in sledmi poslikav, ki označuje drugačen, obcestni del krajevne dediščine.
Gotska cerkev na Mirih
Starejša cerkev svetega Mihaela stoji na samem vzhodno nad vasjo, ob cesti proti planini Razor. Gotsko stavbo sestavljata ladja in tristrano sklenjen prezbiterij, ujeta v enoten zunanji volumen. Nad zahodno fasado je zvončnica, strma streha pa je prekrita s skodlami. Župnijska predstavitev omenja posvetitev leta 1495 in ponovno posvetitev leta 1517. Ob jožefinskih reformah je bila opuščena, pozneje pa obnovljena. Obnova je povezana z zadnjim desetletjem dvajsetega stoletja in prehodom v leto 2000. Na pobočju nad njo je evidentirano poznoantično in zgodnjesrednjeveško skeletno grobišče Na Mirih. Njegov obseg ni zanesljivo določen, potrjene sledi pa dajejo lokaciji zgodovino, starejšo od današnje cerkve.
Viri: Ministrstvo za kulturo – Register nepremične kulturne dediščine (EŠD 21213, 23311, 18114, 4067, 24756, 27646; CC BY 4.0) ↗ · Župnija Tolmin – podružnice v Ljubinju ↗
Spomin in gorsko zaledje
Zahodno pod vasjo nad cesto je spomenik NOB, delo Gabrijele Fratnik. Trije marmorni napisi z imeni padlih in umrlih v taboriščih so stopničasto postavljeni v brežino; dopolnjujejo jih trije obeliski. Dostop vodi po stopnicah ob povezavi proti hiši Ljubinj 12. V širšem gorskem zaledju je planina Lom, ki jo register vodi pod Ljubinjem. Ohranja zasnovo kravje planine z začetka dvajsetega stoletja in značilna pastirska bivališča. Planina ni isto kot Tolminski ali Kanalski Lom na Banjški planoti. Za obisk Ljubinja zato izberemo obseg poti: vaško jedro s prvo cerkvijo, ločen vzpon na Mire ali daljši izlet v planinski svet. Dve cerkveni lokaciji že sami pokažeta pomemben premik krajevnega središča skozi čas.