Ljubno: freske, ljubenske sklede in Marija Udarjena
Ljubno v radovljiški občini povezuje poslikane hiše z nekdanjim lončarstvom in izdelovanjem gredeš. Nad vijugavimi ulicami stoji cerkev Marije Udarjene, povezana z romarskim izročilom.
Ljubno med pobočjem in vaškimi ulicami
Ljubno v občini Radovljica prepoznamo po hišah, zbranih na pobočju okoli cerkve Marije Udarjene. Turistična predstavitev Radolce opisuje vijugave ulice, ki se vzpenjajo skozi vas proti cerkvi. Nad naseljem se kolovoz nadaljuje na travnike z razgledom proti Dobravam, Ljubljanski kotlini, Deželi, Karavankam, Jelovici in Julijskim Alpam.
Občinska predstavitev krajevne skupnosti navaja njen sedež na naslovu Ljubno 133. Krajevni praznik je 24. avgusta in je povezan s spominom na prve talce, ustreljene v Ljubnem leta 1941. Za obiskovalca sta vaška cerkev in strnjene ulice izhodišče za spoznavanje naselja, za zgodovino domačinov pa so pomembni tudi obrt, hišna imena in spominski datum.
Viri: Radolca: Ljubno ↗ · Občina Radovljica: Krajevna skupnost Ljubno ↗
Poslikane hiše in ljubenske sklede
Na starejših in novejših hišah so številne poslikave. Radolca njihovo nastajanje povezuje z umetnikoma Mašo Bersan Mašuk in Nikolajem Aleksandovičem Mašukom, ki sta leta 1994 prišla iz Moskve in se naselila v Ljubnem. Ob pomoči domačinov sta obnovila staro hišo, nato pa poleg svojega doma s freskami poslikala še druge vaške hiše.
Ljubno je bilo tudi lončarsko središče Gorenjske. Po turističnem opisu je ta obrt v dvajsetem stoletju zamrla, v krajevnem spominu pa so ostale ljubenske sklede. Z njimi je povezan vzdevek čpinarji, ki se uporablja za domačine. Poslikave na fasadah in spomin na lončene izdelke tako odpirajo dve različni poglavji vaške ustvarjalnosti.
Viri: Radolca: Ljubno ↗
Gredeše za mikanje domače volne
Knjižica Kako se pri vas reče?, izdana maja 2015, pri hišnem imenu Pri Maševčku opisuje izdelovanje gredeš. To so bile krtače za mikanje domače volne. Obrt je bila povezana tudi s hišo Pri Tinčku; izdelke so prodajali celo v Makedonijo. Bakreno žico so oblikovali v zobe in jih ročno vstavljali v preluknjano usnje, pri čemer je bilo za posamezno krtačo potrebnih več sto zob.
Matevž Ambrožič, Maševčkov, je okoli leta 1850 izdelal stroj za pripravo žičnih zob. Knjižica ta izum povezuje s spremembo proizvodnje in z nagradami na razstavah v Trstu, Gradcu, na Dunaju ter v Parizu leta 1889. Podatek o stroju pokaže tehnično plat domače obrti, ki je dopolnjevala bolj znano lončarsko dejavnost.
Publikacija hišna imena obravnava s pomočjo zgodovinskih zapisov in pogovorov s krajani. Za Ljubno uporablja franciscejski kataster iz leta 1827 ter župnijsko knjigo Status animarum z zapisi iz obdobja 1795–1889. Narečne in poknjižene oblike so del zbranega krajevnega izročila.
Viri: Kako se pri vas reče?, maj 2015, fizične strani 2–4 in 8 ↗
Marija Udarjena in starejša cerkev svetega Lovrenca
Turistični opis prvo omembo cerkve postavlja v leto 1377 in navaja njeno prvotno posvetitev svetemu Lovrencu. Marijina podoba je po letu 1692 nadomestila sliko svetega Lovrenca na glavnem oltarju. Z istim letom je povezana legenda o zidarju Gregorju Erženu, ki naj bi med obnovo s kladivom udaril Marijin kip, iz katerega naj bi pritekla kri. To je pripoved o izvoru romanja in imena Marija Udarjena.
Nova cerkev je nastala v osemnajstem stoletju, pozneje so ji dodali kapelo svetih treh kraljev. Pravokotno ladjo pokriva poslikan banjasti obok, poslikave v gotskem prezbiteriju pa prikazujejo zgodbo o udarjeni Mariji. V notranjosti so tudi votivne slike, med njimi upodobitev dobre in slabe spovedi. Kamnite stranske oltarje turistični opis pripisuje Janezu Vurniku in jih datira v šestdeseta leta devetnajstega stoletja.
Ob požaru leta 1820 je po isti predstavitvi glavni oltar ostal nepoškodovan. Prostostoječi zvonik je iz osemnajstega stoletja. Nekdanja romarska pot je začela izgubljati pomen v drugi polovici devetnajstega stoletja, ko so romarje vse bolj pritegovale bližnje Brezje.
Povezave proti Brezjam in Dobravam
Radolca Ljubno z Brezjami povezuje s pohodno Božjo potjo Ljubno–Brezje. Starejša kolesarska karta Radovljice, izdana decembra 2016, naselje vključuje v daljšo panoramsko traso Hudo. Celotna opisana trasa meri 36,5 kilometra in ima 952 metrov višinske razlike; ti številki veljata za celoten izlet.
Na karti pot po Praprošah doseže Ljubno ter se nadaljuje proti Posavcu, Otočam, Mišačam in Globokemu. Vaško jedro s freskami in cerkev sta označena med kulturnimi zanimivostmi. Zemljevid tako povezuje obisk vasi z območjem Dobrav in širšim radovljiškim izletom.
Viri: Radolca: Ljubno ↗ · Kolesarska karta Radovljice, december 2016, fizična stran 1 ↗