Logaršče: sveta Lucija, kašča iz leta 1751 in Brdo
Logaršče v občini Tolmin ležijo nad Idrijo pri Bači in so povezane s Klavžami. Cerkev pod vasjo, kašča iz leta 1751 in stare zapore ob Bači predstavljajo različne dele krajevne zgodovine.
Cerkev pod skupino hiš
Pri prihodu v Logaršče je dober prostorski poudarek cerkev svete Lucije, ki stoji zahodno pod vaškim jedrom. Njena lega pokaže razmerje med skupino hiš in samostojno cerkveno stavbo na pobočju. Gotsko zasnovo so pozneje baročno preoblikovali, v prezbiteriju pa je ostal rebrasti obok na konzolah. Letnici na različnih delih pripovedujeta o več fazah: vogalni kamen nosi leto 1572, zvonik 1830. Za krajši obisk lahko ta del vasi povežemo s spomenikom ob cesti proti Klavžam. Drugače je s kaščo v Rakovcu in starim najdiščem Na Brdu, ki sta ločeni točki širšega naselja. Logaršče zato spoznavamo tudi skozi njihove povezave z dolino Bače.
Kašča pri Kumru in krajevni spomenik
V zaselku Rakovec, pri domačiji Logaršče 35 oziroma Pri Kumru, stoji lesena kašča na zidanih temeljih. Pritličje je sestavljeno iz tesanih brun, povezanih na vogalih. Nad vhodom je letnica 1751. Prvotno slamnato kritino so zamenjale salonitne plošče, naklon strehe pa je ostal ohranjen. Kašča je dober primer samostojne gospodarske stavbe, namenjene varovanju pridelka, in dopolnjuje podobo domačije. Ob cesti proti Klavžam, v bližini mlekarne, je spomenik NOB iz leta 1982. Pet delno obdelanih kamnitih stebrov stoji na krožnem dvignjenem platoju, v okrogli temelj pa so vzidane plošče z imeni domačinov, padlih v drugi svetovni vojni.
Najdišče Na Brdu in prehod pri Klavžah
Vzhodno od Logaršč pri kmetiji Šorn je arheološko najdišče Na Brdu. Leži na levem bregu Bače, na območju starih zapor pri Klavžah. Register navaja žgano grobišče iz mlajše železne dobe ter poznorimsko utrjeno naselbino. Njena povezava z južnim delom zapore doline Bače v julijsko alpskem obrambnem sistemu je opredeljena kot verjetna. Zgodba kraja zato presega zgolj vaško jedro: višje in obdolinske lege so bile pomembne tudi za nadzor prehodov skozi grapo. Pri krajšem obisku sta najbolj pregledna cerkev in spominska ureditev ob cesti proti Klavžam. Kašča ostaja del domačije, zato njen ogled uskladimo z lastniki. Med cerkvijo, gospodarsko dediščino in starim utrjenim prostorom se pokažejo različne funkcije istega krajevnega območja. V okolici Logaršč je tudi izvir Trešnjikar, naveden v planinskem vodniku po Baški grapi.
Viri: Ministrstvo za kulturo – Register nepremične kulturne dediščine (EŠD 5025, 24284, 28074, 3914; CC BY 4.0) ↗ · PZS – Baška grapa, izvir Trešnjikar ↗