Lom pod Storžičem: gorska vas in stoletna društvena zgodovina
Lom pod Storžičem je gorska vas v občini Tržič, povezana s planinskimi izhodišči, podružnično šolo ter dolgo kulturno, gasilsko in športno društveno zgodovino. Širša krajevna skupnost obsega tudi Grahovše in Potarje.
Gorska vas in širša lomska skupnost
Lom pod Storžičem je gorska vas v občini Tržič ob vznožju Storžiča. Krajevno spletno mesto vrh navaja z višino 2132 metrov in ga umešča v Kamniško-Savinjske Alpe. Naselje predstavlja kot izhodišče za planinske ture in pohodništvo. Ob naravnem okolju izpostavlja tudi podeželsko arhitekturo in kulturno dediščino. Krajevna skupnost, gasilsko društvo, kulturno društvo, vodovodna zadruga in odbor Rdečega križa imajo po seznamu krajevnega portala naslov Lom pod Storžičem 56, športno društvo pa Lom pod Storžičem 43.
Podružnična šola za tri naselja
Statut občine Tržič loči naselje Lom pod Storžičem od istoimenske krajevne skupnosti. Ta obsega tudi Grahovše in Potarje. Enako trojico navaja Osnovna šola Tržič pri okolišu svoje podružnične šole Lom. Podružnica s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po osnovnošolskem izobraževanju na območju vseh treh naselij. Šolska stran ta okoliš povezuje z odlokom, objavljenim 18. maja 2001 v Uradnem listu.
Podružnična šola Lom je del širše Osnovne šole Tržič, ki ima poleg nje še podružnico v Podljubelju. Okoliš slednje obsega Podljubelj in Ljubelj.
Viri: Občina Tržič: statut, fizična stran 3, krajevne skupnosti ↗ · Osnovna šola Tržič: šolski okoliš ↗
Prosvetno društvo od leta 1919
Zveza kulturnih organizacij Tržič začetke domačega društvenega življenja povezuje s katoliškim slovenskim prosvetnim društvom, ustanovljenim 1. aprila 1919 v župniji Lom pod Storžičem. Društvo je prve prostore dobilo v župnišču in cerkovnikovi hiši pri Mežnarju. Cerkveni pevski zbor je prevzel tudi društveno vlogo, ustanovili pa so še moški zbor. Sestankom odbora so sledili krajši večerni programi v društveni sobi pri Vogvarju.
Dobro leto po ustanovitvi so pripravili celovečerni program z govori, deklamacijami in veselo igro Trije tički. Društveni zbor je izvedel Grumov četrti venček narodnih pesmi. Leta 1920 se je društvu pridružil telovadni odsek Orel, prireditve pa je spremljal tudi sedemčlanski tamburaški zbor. Leta 1922 so povečali društveno sobo in uredili oder. Mladina je za božični večer uprizorila Ljubezen Marijinega otroka, pevski zbor pa je zapel božične pesmi.
Do leta 1929 je dejavnost vodil župnik Fran Govekar. Predstavitev omenja več kot štirideset iger, poleg drugih prireditev. Po njegovem odhodu so sodelovali tudi učitelji, več nastopov pa je prevzela šolska mladina. Društvena soba se je preselila v šolo, kjer so uredili zložljivi oder. Med posebej zapomnjenimi dogodki vir navaja koncert pod vodstvom Franca Zupana in zadnjo igro na tem odru, Mrtvaški ples. Govekarja je nasledil župnik Šparhakel, pri delu pa so pomagali učitelji Kus. Zveza manjšo dejavnost tega obdobja povezuje tudi s tem, da so se mladi poročali in manj sodelovali v društvu.
Viri: Zveza kulturnih organizacij Tržič: KUD Lom pod Storžičem ↗
Gledališče, petje in nove sekcije
Med okupacijo je društvo prenehalo delovati. Povojno življenje se je najprej odvijalo v zasebnih prostorih, predvsem pri Gregornu, dokler niso obnovili šole. Sprva je imelo izrazitejši mladinski značaj; nastope so dopolnjevali shodi in mitingi. Pozneje so mladi ponovno ustanovili zbor in začeli pripravljati igre. Kulturna predstavitev posebno obdobje razcveta povezuje s profesorjem Murnikom, ki je sodeloval kot režiser, organizator in igralec.
Poleg dramske dejavnosti so ustanovili literarno, fotografsko in glasbeno sekcijo. Člani so pisali lastna besedila za vesele večere ter pripravljali fotografske razstave, proslave in gledališke predstave. Ob zlatem jubileju so ponovno zaigrali Trije tički, pri čemer so nastopili isti igralci kot ob uprizoritvi leta 1920. Zveza kulturnih organizacij sedemdeseta leta opisuje kot čas številnih novih iger in uspešnega pevskega zbora.
Po letu 1994 je članska gledališka dejavnost nekoliko zamrla, nadomestila pa jo je otroška sekcija. Za Miklavžev večer je najprej pod vodstvom Ludvika Sokliča in nato Jožeta Tišlerja pripravljala igrice; več besedil je napisala Marija Petek. Leta 1995 je bil ustanovljen fantovski kvintet pod vodstvom Jožeta Tišlerja. Leta 2000 so uprizorili komedijo Najemniki v režiji Ludvika Sokliča. Ob njej je bil Ambrož Perne razglašen za komedijanta Gorenjske.
Viri: Zveza kulturnih organizacij Tržič: KUD Lom pod Storžičem ↗
Pevski zbor in sodelovanje generacij
Zveza kulturnih organizacij pri povojnem delu posebej opisuje sodelovanje mladih in starejših igralcev. Mlajšim so pri pripravah pomagali izkušenejši člani, poleg iger pa so skupaj oblikovali tudi proslave. Društvo je programe pripravljalo brez stalnega strokovnega kadra, ki bi igralce načrtno poučeval. Med zgodnjimi povojnimi organizatorkami vir navaja Gregornovo Pepco, učiteljici Elo in Enker ter Marijo Brunčkovo.
Pevska dejavnost je ob gledališču ostala pomembna tudi ob menjavah vodstva. Leta 2001 je dotedanji zborovodja Anton Soklič vodenje prepustil Jožetu Tišlerju. Predstavitev današnje društvene razdelitve našteva dramsko sekcijo, pevski zbor in Lomske fante. To so različne dejavnosti istega kulturno-umetniškega društva, ki ima po navedbi zveze sedež na naslovu Lom pod Storžičem 56.
Viri: Zveza kulturnih organizacij Tržič: KUD Lom pod Storžičem ↗
Bramba in gradnja skupnega doma
Gasilska zveza Tržič ustanovitev domačega gasilskega društva datira v leto 1921. Takratna Bramba je imela dvajset članov. Prvi predsednik je bil Jože Primožič – Zabrnek, poveljnik Franc Godnov – Odričar, tajnik pa Ignac Meglič – Nacek. Društvo je sprva uporabljalo ročno brizgalno Livarne Ljubljana. Leta 1938 je dobilo motorno brizgalno ILOV, ki je ostala v uporabi do leta 1971.
Po letu 1950 so začeli zbirati denar, material in dokumentacijo za nov dom. Prvi izkop ob starem domu ni privedel do gradnje na isti lokaciji, zato so se odločili za sedanje mesto. Gradnja se je začela leta 1960. Naslednje leto so razvili društveni prapor, izkupiček velike veselice pa namenili gradnji. Ob podpori krajanov in Gasilske zveze Tržič so dom gradili več let; 1. maja 1969 je bil predan v uporabo. Prostore so v njem dobile tudi druge vaške organizacije.
Od motornih brizgaln do novih vozil
Leta 1971 so kupili brizgalno Rosenbauer, ki je po društveni zgodovini posredovala že na dan prevzema. Manjša brizgalna Tomos iz leta 1973 je bila namenjena predvsem gozdnim požarom. Prvi avtomobil so s pomočjo gasilske zveze, krajevne skupnosti in krajanov kupili leta 1974. Protipožarni bazen pri Španu je bil zgrajen s sodelovanjem krajanov Potarjev; to je objekt na Potarjah, ne v samem naselju Lom.
Pobuda za bazen pri Pavšeljnu sega v leto 1983, gradnja pa v obdobje 1984–1989. V javno uporabo so ga predali leta 1991. Leta 1985 so kupili orodni avtomobil TAM 80 in ga v uporabo izročili naslednje poletje. Zunanjo podobo doma in notranji prostor so obnovili leta 1991. Zaradi prostorske stiske so začeli pripravljati tudi dokumentacijo za prilagoditev garaž.
Ob osemdesetletnici leta 2001 je kipar Vinko Ribnikar izdelal kip svetega Florijana. Po blagoslovu so ga postavili v vitrino v stolpu gasilskega doma. Leta 2006 je društvo razvilo nov prapor, leta 2010 prevzelo vozilo GVV-1, leta 2011 pa GVM-1, kupljen z lastnimi sredstvi. Leta 2019 je dobilo motorno črpalko Rosenbauer Fox 4. Društvena predstavitev za leto 2025 navaja prevzem novega vozila GVM-1 znamke MAN, ki je nadomestilo dotrajano vozilo.
Večnamenski prostori, usposabljanje in pomoč
Gasilska zgodovina poleg nakupov vozil opisuje urejanje prostorov nad garažami. Ti sprva niso bili funkcionalni, pozneje pa so jih prilagodili za večnamensko uporabo. Pri delu so sodelovali člani z različnimi obrtniškimi znanji, s prostovoljnimi delovnimi urami, finančno pa so pomagali Občina Tržič in krajani. Slavnostno predajo so načrtovali ob stoletnici društva, vendar je epidemija covida-19 takšno slovesnost preprečila. Vir zato loči uporabo urejenih prostorov od neizvedenega jubilejnega dogodka.
Vozilo GVV-1, kupljeno leta 2010, ima po predstavitvi gasilske zveze zalogovnik vode, visokotlačno črpalko in osnovno gasilsko opremo. Društvena zgodovina to opremo povezuje z lažjim gašenjem začetnih požarov. Naslednje leto so devetdesetletnico obeležili s slovesnostjo in parado ter prevzemom vozila GVM-1. Ob šestdesetletnici leta 1981 so razvili pionirski prapor; takrat je bilo med člani tudi štirinajst pionirjev.
Izobraževanje in tekmovanja po istem viru zajemajo različne starostne skupine. Mladina se na tekmovanjih uči gasilskih veščin, starejši gasilci in gasilke pa sodelujejo na pokalnih ter drugih preizkušnjah. Ekipa starejših je društvo dvakrat zastopala na državnem tekmovanju. V letih 2024 in 2025 je društvo organiziralo tekmo gorenjskega pokalnega tekmovanja za starejše gasilce in gasilke. Med pomočjo zunaj domačega okoliša predstavitev posebej navaja sanacijo poplav leta 2023.
S kipom svetega Florijana je povezan tudi društveni običaj: gasilci ga odnesejo k maši v njegov spomin. Člani in članice se je udeležijo v paradnih uniformah in delovnih oblekah. Kip v stolpu doma tako ni le spomin na osemdesetletnico, temveč ima po društvenem opisu tudi vlogo pri ponavljajočem se skupnem obredu.
Športno društvo in rekreacija
Športno društvo Lom pod Storžičem ima naslov Lom pod Storžičem 43. Na svoji spletni strani dejavnost opisuje kot rekreacijo in tekmovanja za vse generacije, ki jih člani izvajajo prostovoljno. V letu 2026 je ob napovedi društvenega piknika navedlo petdeseto obletnico delovanja. Istega leta je poročalo o izvedenem Javorniškem vikendu na snegu ter objavilo razpise za veleslalom, streljanje z zračno puško ob prazniku dela in štirinajsti gorski tek pod Storžič.
Objava teka za 11. oktober 2026 navaja start v kamnolomu v Grahovšah, kjer sta bila predvidena tudi parkirišče in prijava tekmovalcev. To izhodišče leži v sosednjem naselju širše lomske skupnosti.
Viri: Športno društvo Lom pod Storžičem: predstavitev in dejavnosti ↗ · Občina Tržič: statut, fizična stran 3, krajevne skupnosti ↗
Proga iz Grahovš do Doma pod Storžičem
Razpis Športnega društva Lom, objavljen 16. septembra 2026, podrobneje predstavi traso štirinajstega gorskega teka pod Storžič. Za prireditev 11. oktobra je navedel približno 5,5 kilometra dolgo progo s približno 320 metri višinske razlike. Začetek je postavil v grahovški kamnolom, cilj pa pri Domu pod Storžičem. Opis se nanaša na razpisano športno traso tega leta, ne na vse planinske poti z izhodiščem v Lomu.
Večina proge po organizatorjevem opisu poteka po makadamski poti. Prvi kilometer je nekoliko razgiban, drugi bolj položen, nato se začne blag vzpon. Do četrtega kilometra tekači opravijo največji klanec. Sledi približno kilometer pod kočo in ovinek okoli heliporta na poljani pri njej. Pri domu je bil predviden tudi prevzem opreme, oddane na startu.
Za traso so bili v razpisu predvideni trakovi, usmerjevalne puščice in oznake preostale dolžine poti. Organizator si je izrecno pridržal možnost spremembe glede na vreme in druge nepredvidene dejavnike. Napoved je tek povezala tudi s podelitvijo priznanj Tržiškega pokala tekov za leto 2026 ter Tržiških športnih iger 2025/2026, ki jih podeljuje Športna zveza Tržič.
Viri: Športno društvo Lom: razpis štirinajstega gorskega teka, 16. september 2026 ↗