Mali Cirnik pri Šentjanžu: Možinovo znamenje in vinorodni greben
Mali Cirnik pri Šentjanžu je naselje v občini Šentrupert. Njegova prepoznavna točka je Možinovo znamenje na južni strani vinorodnega grebena. Pri iskanju kraja uporabimo polno ime: bližina Šentjanža v nazivu ne pomeni, da naselje upravno spada v sevniško občino.
Prisojni Cirnik nad Jeseniško dolino
Vas se razteza po prisojnem pobočju Stražberka nad Jeseniško dolino. Ob hišah so se razvile njive na terasah, travniki in gospodarska poslopja, med katerimi izstopajo podi ter dvojni kozolci. Posamezne skupine domačij niso strnjene okoli skupnega trga.
V listini z dne 17. septembra 1330 nastopa Cirnik kot Zernich ob gradu Stražberk. Izrecna oblika Chlain Tschernik, Mali Cirnik, je zapisana 22. aprila 1389, ko sta omenjena dva dvora v župniji sv. Ruperta v Šentrupertu. Zapis iz leta 1438 omenja dvor na Malem Cirniku ob Mokronogu.
Za leto 1467 je ohranjen podatek o štirih kmetijah na Malem Cirniku. Sredi osemnajstega stoletja so bile kmetije v kraju podložne mokronoški gospoščini. Še starejšo poselitev nakazujejo prazgodovinske gomile, ki jih obravnavajo zapisi arheologa Jerneja Pečnika. Ime Cirnik povezujejo s cerom, vrsto hrasta. Po ukinitvi šole na sosednjem Velikem Cirniku leta 1974 se je šolanje otrok nadaljevalo v Šentjanžu, kar pojasnjuje tudi vezi med krajema.
Viri: Alenka Stražišar Lamovšek: Na meji med občinami in župnijami, Glasilo Občine Šentrupert, zima 2019, str. 26–27 ↗ · ZRC SAZU: Historična topografija Kranjske, Mali Cirnik pri Šentjanžu ↗
Vinogradniške Vrhe
Višje nad hišami na Buševcu ležijo vinogradi in zidanice zaselka Vrhe, nižje je Selo. Takšna razporeditev povezuje bivalni del pobočja z vinogradniškim grebenom. Vrhe so tudi prostor srečevanja domačinov in lastnikov zidanic, ki prihajajo iz različnih krajev.
Leta 2010 so bile Vrhe razglašene za najlepše urejeno vas v občini Šentrupert. V krajevnem opisu iz leta 2019 je posebej zabeleženo druženje ob vinogradniškem delu in pomoč med sosedi.
Možinovo znamenje na grebenu
Možinovo znamenje stoji jugovzhodno od hiše Mali Cirnik 14. Je kvadratnega tlorisa, s piramidasto streho in segmentno oblikovanimi nišami. Te krasijo freske A. Postla. Časovne plasti segajo v šestnajsto stoletje in na prelom osemnajstega v devetnajsto stoletje. Za orientacijo je pomembna lega na južni strani grebena.
Viri: Ministrstvo za kulturo – RNPD, EŠD 16363 (CC BY 4.0) ↗