Mali Lipoglav: cerkev svetega Nikolaja, sušilnica in pot pod Pugledom
V gričevnatem zaledju Ljubljane Mali Lipoglav povezuje cerkveno dediščino, sadjarsko tradicijo in pohodni krog skozi šest krajev. Krajevne posebnosti dopolnjujejo zapisi etnoloških raziskav.
Mali Lipoglav v gričevnatem zaledju Ljubljane
Mali Lipoglav je izhodišče krožne pohodne poti pod Pugledom v jugovzhodnem delu Mestne občine Ljubljana. Občinska pohodna knjižica ga povezuje z Velikim Lipoglavom, Repčami, Brezjem, Selom pri Pancah in Pancami. Trasa prečka gričevnat svet, deloma ob meji z občino Grosuplje. Pri njenem začetku vodnik navaja kmetijo Pri Jakopcu v središču Malega Lipoglava; za informacije je v imeniku navedeno Društvo podeželja Lipoglav na naslovu Mali Lipoglav 3a.
Viri: Mestna občina Ljubljana: Pohodne poti, fizični strani 6–7 / tiskane 10–13 ↗
Cerkev svetega Nikolaja in starejši zapisi
Janez Höfler v zgodovinskem pregledu cerkva obravnava sv. Nikolaja na Malem Lipoglavu. Ob zapisu Luppoglau navaja leto 1169, med podatki o stavbi pa posebej povzema vizitacijo iz leta 1668. Tedaj je bil kor opisan kot nov, sezidan približno dvajset let prej. Nov prezbiterij je datiran v leto 1753, povečava cerkve pa po letu 1782.
Höfler ustanovitev vikariata postavlja v leto 1736 oziroma jo z vprašajem dopušča že pred tem letom. Za ustanovitev župnije navaja leto 1782. Obenem opozarja, da je bila cerkev v popisu iz leta 1783 zapisana samo kot podružnica, brez omembe vikariata. V njegovem seznamu se pojavljajo še vizitacijske navedbe iz let 1631, 1668 in 1689.
Viri: Janez Höfler: Historična topografija Kranjske, 2017, fizična stran 122 / tiskana stran 120 ↗
Krog pod Pugledom
Pohodna knjižica opisuje približno štirinajst kilometrov dolg krog skozi šest krajev. Ime je dobil po Pugledu, 615 metrov visoki vzpetini tega območja. Večji del poti poteka po gozdu in med polji, del pa po krajevnih cestah. Dvakrat se spusti v dolino, do približno 400 metrov nad morjem, in se dvakrat dvigne do približno 600 metrov. Za daljši krog je v opisu predvidenih tri ure in pol hoje.
Krajša različica na Velikem Lipoglavu zavije nazaj proti Malemu Lipoglavu; knjižica zanjo navaja dve uri. Daljša različica poleg obeh Lipoglavov povezuje Repče, Brezje, Selo pri Pancah in Pance. Za cestni dostop do izhodišča predstavi dve smeri: iz Ljubljane skozi Sostro in Podlipoglav ali iz grosupeljske smeri skozi Perovo ter Zgornjo Slivnico. Zemljevid v knjižici pokaže krog po obeh straneh občinske meje, z izhodiščem pri Malem Lipoglavu.
Viri: Mestna občina Ljubljana: Pohodne poti, fizični strani 6–7 / tiskane 10–13 ↗
Vaška sušilnica za sadje
Med krajevnimi zanimivostmi občinski vodnik izrecno navaja obnovljeno vaško sušilnico za sadje na Malem Lipoglavu. V kontaktni vrstici sta zapisana Miran in Jožefa Grum ter naslov Mali Lipoglav 7. V istem poglavju je posebej predstavljena gostinska ponudba Pri Jakopcu na številki 10: nedeljska kosila, suhomesnati izdelki in sprejem družb.
Etnološka monografija Na podeželju iz leta 2006 podrobneje predstavi zgodovino lipoglavske sušilnice. Leta 1937 so jo postavili na pobudo učitelja Alojza Trčka. Janez Grum je odstopil zemljišče in v zameno dobil pravico do uporabe dveh les, preostalih osem pa je bilo namenjenih drugim vaškim solastnikom. Kamnita stavba je imela deset les, prepletenih s srobotom. Vsak kmet je prinesel svoja drva in sam poskrbel za sušenje lastnega sadja. Med vojno je bila sušilnica požgana in do konca devetdesetih let dvajsetega stoletja ni bila obnovljena. Obnovo je nato spodbudila družina Grum, pomagalo pa je mesto Ljubljana. Monografija ob svojem nastanku poroča, da so Grumovi v obnovljeni sušilnici znova sušili sadje zase in za druge.
Viri: Mestna občina Ljubljana: Pohodne poti, fizični strani 6–7 / tiskane 10–13 ↗ · Mestna občina Ljubljana: Na podeželju, etnološke raziskave, 2006, fizične strani 2, 22 in 34 ↗
Izročila o imenu Lipoglav
Občinska knjižica imeni Mali in Veliki Lipoglav povezuje z lipami ob cesti v dolino. Za razliko med pridevnikoma mali in veliki našteje več razlag: višjo lego Velikega Lipoglava, možnost njegovega zgodnejšega nastanka ter pripoved o dveh lipah, posajenih v vsaki vasi. Po zadnji razlagi naj bi lipi na Velikem Lipoglavu rasli hitreje.
Viri: Mestna občina Ljubljana: Pohodne poti, fizični strani 6–7 / tiskane 10–13 ↗
Etnološka tabora na Malem Lipoglavu
Občinska monografija beleži tudi dva etnološka tabora na Malem Lipoglavu. Leta 2003 so udeleženci raziskovali kmetijstvo, stavbno dediščino, žganjekuho, rokodelstvo, kulinariko, turizem ter šege in navade. Raziskovanje leta 2005 se je osredotočilo na čebelarstvo, butarice, kulinariko in šege življenjskega kroga. Pri čebelarski raziskavi je sodelovala Ajda Krajnc pod mentorstvom Mojce Bele, butarice je raziskovala Barbara Dolničar, kulinariko in življenjske šege pa Urša Valič pod mentorstvom Petre Stefanovič in Maruške Markovčič.
Viri: Mestna občina Ljubljana: Na podeželju, etnološke raziskave, 2006, fizične strani 2, 22 in 34 ↗