
Mali Vrh pri Brežicah: prva šola, lesena domačija in zgodovinski spomin
Mali Vrh v občini Brežice leži na prehodu Bizeljskega gričevja v Brežiško ravan. Njegovo zgodovino osvetljujejo šolski pregled, krajevna predstavitev in register kulturne dediščine.
Obcestna vas med gričevjem in ravnino
Mali Vrh je naselje v občini Brežice in krajevni skupnosti Globoko. Komunala Brežice ga v predstavitvi okolju prijaznega naselja za leto 2024 opisuje kot vas z obcestnim jedrom ob krajevni cesti Globoko–Artiče. Leži na Bizeljskem gričevju, na južnih obronkih Bizeljskega, kjer gričevnat svet prehaja v Brežiško ravan. Predstavitev iz leta 2024 navaja nadmorsko višino 201 meter in 285 prebivalcev; številka prebivalcev je podatek te predstavitve.
Poleg obcestnega jedra so k vasi prištete posamezne hiše, raztresene po slemenu Malega Vrha. Tam je tudi zaselek Kamše. Ob cesti proti Brežicam predstavitev poimenuje zaselek Trebeže in ga prav tako opredeli kot del vasi. Ob potoku Gabernica je rudnik Globoko: v njem so nekoč pridobivali kremenčev pesek in glino, lignit pa so kopali do leta 1964.
Uradni naseljski posnetek pri Malem Vrhu beleži površino 2,9145 kvadratnega kilometra. V njem je za 1. januar 2026 navedeno 281 prebivalcev; ta podatek o prebivalstvu je iz statistične objave z dne 11. junija 2026.
Viri: Uradni register naselij Republike Slovenije ↗ · Komunala Brežice: okolju prijazno naselje, Mali Vrh (2024) ↗ · SURS: Prebivalstvo po naseljih, 1. januar 2026; objava 11. junij 2026 ↗
Prva šola na Malem Vrhu
Zgodovinski pregled Osnovne šole Globoko, ki ga je zapisala Andreja Šiško po publikaciji 130 let šolstva v Globokem, začetek pouka umešča na Mali Vrh. Na hišni številki 5 je 2. decembra 1882 začela delovati dvorazrednica z imenom Cesarjevič Rudolfova šola Globoko. Šolska občina Globoko je bila ustanovljena že leta 1879; med njenimi prvotnimi vasmi je bil tudi Mali Vrh, skupaj z Blatnim, Globokim in Piršenbregom.
Prvo šolsko stavbo sta prizadela potresa leta 1895 in leta 1900. Razpoke so bile tako hude, da pouka v njej niso mogli nemoteno nadaljevati. Šolski pregled omenja manjša popravila, prekinitve in nadaljevanje pouka v skromnih razmerah. Leta 1906 so morali stavbo porušiti. Pouk se je 14. januarja 1907 nadaljeval v novi stavbi v Globokem, na hišni številki 50.
Viri: Osnovna šola Globoko: zgodovina šole po publikaciji 130 let šolstva ↗
Zapis o leseni domačiji pri številki 14
Register nepremične kulturne dediščine pod imenom Mali Vrh pri Globokem opisuje domačijo Mali Vrh 14. Popis jo sestavlja iz hiše in skednja ter jo umešča vzporedno s cesto Globoko–Dečno selo. Hiša ima pravokoten tloris. Opisana je kot lesena, pritlična, delno podkletena in neometana; na njenem lesenem portalu je navedena letnica 1883.
Pred hišo je popis evidentiral zidan vodnjak, vzporedno z njo pa lesen skedenj z letnico 1874. V območju domačije je navedel tudi novejši gospodarski objekt in slabo gradbeno stanje. To je opis dokumentarno evidentirane domačije, zato posameznih stavbnih delov ne predstavljamo kot preverjeno današnje stanje.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: EŠD 10796 in 3249 ↗
Nekdanja cerkev sv. Jakoba
Komunalna predstavitev iz leta 2024 nekdanjo cerkev umešča na severni del naselja, na sleme nad potokom Graben. Cerkev sv. Jakoba, v registru poimenovana Mali Vrh na Bizeljskem, je stala na vzpetini zahodno nad cesto v dolgi obcestni vasi. Pozidana je bila v 17. stoletju. Tristrano zaključen prezbiterij s talnim zidcem je po registrskem opisu kazal gotske stavbne reminiscence. Okoli leta 1800 so ladjo podaljšali za polo kornega zaključka z zvonikom.
Novejši del registrskega opisa izrecno beleži poškodbe v potresu leta 2020, poznejše delno zrušenje in odstranitev objekta leta 2025. Zgodovinski opis njene zasnove ni vabilo k ogledu ohranjene cerkve.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: EŠD 10796 in 3249 ↗ · Komunala Brežice: okolju prijazno naselje, Mali Vrh (2024) ↗
Stergar in izselitev družin
Predstavitev Komunale Brežice navaja, da se je na Malem Vrhu 3. februarja 1879 rodil teološki pisatelj Anton Stergar, poznejši župnik pri sv. Magdaleni v Mariboru. Med letoma 1903 in 1912 je objavljal v Voditelju v bogoslovnih vedah. Sestavil je tudi obsežno zbirko življenjskih primerov za pridigarje in katehete, ki je ostala v rokopisu.
Isti krajevni opis za drugo svetovno vojno navaja izselitev devetnajstih družin iz naselja in poznejšo naselitev Kočevarjev. Med okupacijo je bila v vasi s krajšimi prekinitvami stacionirana tudi enota policije SS.
Viri: Komunala Brežice: okolju prijazno naselje, Mali Vrh (2024) ↗