Mošnje: vaški muzej, sveti Andrej in rimska vila
Mošnje povezujejo cerkev svetega Andreja, etnološko zbirko vaščanov in rimsko vilo rustiko. Kratka krožna pot vodi iz jedra v graben Dobruše in do arheološkega najdišča.
Mošnje ob Dobruši
Mošnje so vas v občini Radovljica, kjer se okoli cerkve svetega Andreja povezujejo stare domačije, muzej in pot proti rimskemu najdišču. Pod vaškim jedrom teče Dobruša. Turistična predstavitev Radolce navaja, da je potok nekdaj poganjal tri mline in žage. Med ohranjenimi sledmi te dejavnosti posebej izpostavlja Koroščevo žago v Grabnu.
Na obrobju naselja, ob gorenjski avtocesti, so ostanki rimske podeželske vile. Vaški obisk zato združuje spoznavanje cerkvene in kmečke dediščine z arheološko zgodovino prostora. V turističnem opisu je omenjena tudi vzrejna hiša lipicancev Barbana, vendar je ta umeščena v sosednjo vas Globoko.
Viri: Individualna fotografija Mošenj in izjava javne domene ↗ · Radolca: Mošnje ↗
Zbirka vaščanov v stari hiši
Etnološki muzej Mošnje je nastal iz ljubiteljske zbirke domačinov. Razstavo so pripravili v sodelovanju z radovljiškim muzejem, uredili pa so jo v stari hiši nasproti cerkve. Turistično društvo Mošnje je v predstavitvi navedeno na naslovu Mošnje 8. Ogled zbirke je opisan kot obisk po predhodni najavi.
Med predmeti iz gospodinjstva so lončeno posodje, leseni sklednik, kmečka peč, okrašena skrinja in šivalni stroji. Posebna soba predstavlja cerkveno življenje z duhovniškimi oblačili, posodjem, knjigami, slikami in jaslicami iz žgane gline. Drugi deli zbirke vključujejo staro gasilsko in šolsko opremo, čevljarsko delavnico ter orodje za delo na poljih in v gozdu.
Obiskovalec tako v eni hiši spozna različna opravila nekdanjih vaščanov: pripravo hrane, šivanje, obrt, gasilstvo in kmetijsko delo. Oprema nekdanjega gospodarskega poslopja dopolnjuje predmete v stanovanjskih prostorih.
Romanska bazilika in gotske poslikave
Radolca prvo omembo cerkve svetega Andreja postavlja v leto 1154, ko je cerkev že stala. Stavba je v osnovi triladijska romanska bazilika z višjo osrednjo in nižjima stranskima ladjama. Gotske ter baročne predelave so dopolnile njeno zasnovo. Vhodni portal je izdelan iz peračiškega tufa.
V prezbiteriju so freske Žirovniškega mojstra iz sredine petnajstega stoletja s prizori mučeništev apostolov. Opis jih povezuje z baselskimi lesorezi okoli leta 1445. V severni stranski ladji so drugačne poslikave, pripisane neznanemu mojstru iz druge polovice istega stoletja. Med motivi so angeli ter podobi svete Magdalene in svete Helene.
Na zunanjščini je restavrirana podoba svetega Krištofa iz petnajstega stoletja. Cerkev ima pet oltarjev; glavni oltar svetega Andreja je delo radovljiškega kamnoseka Janeza Vurnika. Slika Matere dobrega sveta v stranski kapeli je delo Fortunata Berganta iz osemnajstega stoletja.
Rimska posest ob stari povezavi
Ostanki vile rustike so bili odkriti leta 2006 ob trasi nove avtoceste. Predstavitev arheološke poti jih datira v obdobje od prvega do četrtega stoletja. Raziskave so razkrile več zidanih bivalnih in gospodarskih objektov ter številne predmete, povezane z življenjem prebivalcev rimske podeželske posesti.
Radolca naselbino umešča ob nekdanjo povezavo med Ljubljansko in Celovško kotlino. Najdišče leži na naravni terasi ob koncu vasi, nad območjem potoka. Dostop po opisani poti združuje ogled vaškega jedra in ostankov posesti, ki je na tem prostoru obstajala več stoletij.
Kratka krožna arheološka pot
Arheološka pot se začne in konča pri kulturnem domu v Mošnjah. Turistični opis navaja dolžino 1,4 kilometra in približno trideset minut hoje ter jo označuje kot lahko pot s smerokazi in informativnimi tablami.
Iz jedra vodi mimo stare šole in cerkve, nato se spusti v sotesko Dobruše. Po prečkanju mostu se skozi gozd vzpne do domačij v Grabnu. Od Koroščeve domačije se nadaljuje ob potoku in se strmeje dvigne do terase z rimskimi ostanki. Zemljevid tematskih poti je v predstavitvi naveden kot pripomoček za izlet, pot pa povezuje zgodovinske točke v eni krožni povezavi.