Novo Celje: baročni dvorec, park in Fanny Haussmann
Novo Celje pri Žalcu raziščite skozi baročni dvorec in parkovne osi, pesniško dediščino Fanny Haussmann ter kulturne vsebine v prenovljenih prostorih.
Baročna rezidenca in starejši Plumberk
Novo Celje zaznamuje baročni dvorec, katerega zgodovina sega tudi v starejšo stavbo Plumberk. Polona Vidmar v monografiji iz leta 2024 pojasnjuje, da Plumberka niso v celoti podrli. Igor Sapač je s stavbnozgodovinskimi raziskavami in starimi upodobitvami prepoznal predhodne gradbene faze. Sedanjo rezidenco je dal po letu 1756 zgraditi Anton grof Gaisruck.
Na opremo so vplivali tudi njegov brat Janez Karel ter nečak Vincenc. Za raziskovanje nekdanjih prostorov sta posebej pomembna zapuščinska inventarja iz let 1761 in 1770. Vidmar je podatke dopolnila z družinskim arhivom Andreasa grofa Bardeauja, katerega babica je v dvorcu preživela otroštvo. V njegovi lasti so tudi nekdanje novoceljske slike in pohištvo.
Jožefu Ludviku Hausmannu so sledili knezi Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck. Monografija njihov čas povezuje s slikarskim in literarnim ustvarjanjem ter vpeljavo hmeljarstva v Savinjski dolini. Leta 1930 je preobrazba rezidence v bolnišnico povzročila razpršitev dela stare opreme v javne in zasebne zbirke.
Dvorec, svečana dvorana in parkovne osi
Register kulturne dediščine izpostavlja osrednji rizalit, torej poudarjeni izstopajoči del baročne stavbe, s stopniščem in svečano dvorano. Stavba je povezana z vstopno parkovno osjo. V dvorcu je tudi poslikana kapela.
Parkovna zasnova iz 18. stoletja temelji na drevoredu, ki je segal od znamenja na severu do dvorca, os pa se je nadaljevala v krajino. Prečno nanjo je bil urejen simetričen parter. Park so pozneje preurejali in dodajali drevje. Stavba in park sta v registru vodena kot ločeni dediščinski enoti.
Viri: RNPD EŠD 491: Novo Celje, dvorec ↗ · RNPD EŠD 7916: Novo Celje, park dvorca ↗
Hausmannovo posestvo in gospodarski poskusi
Knjižnična predstavitev podrobno opisuje podjetne poteze Jožefa Ludvika Hausmanna. Ob dvorcu je postavil tovarno špirita, v Kasazah in na Plevni pa je imel opekarni. Gospodarstvo se ni omejevalo na rezidenco: lastnik je bil povezan s premogovniki in drugimi rudniki v širši okolici ter s prevozništvom. Na posestvu so pridelovali žito, koruzo, krompir in oves ter se ukvarjali z živinorejo in vinogradništvom.
Gospodarski prostori v pritličju so obsegali kuhinjo, shrambe in vinske kleti. V parku so stale druge gospodarske stavbe, vzgajali pa so tudi tujerodne drevesne vrste. Knjižnica omenja še proizvodnjo različnih žganih pijač in kisa. Hausmann je skušal razviti gojenje sviloprejk, vendar se draga naložba ni obrestovala. Njegovo zadolževanje in poskusi prodaje posesti so nato pripeljali do dolgotrajnih premoženjskih sporov.
Viri: Medobčinska splošna knjižnica Žalec: Dvorec Novo Celje, Kamra 2019 ↗
Fanny Haussmann in slovenske pesmi
Z Novim Celjem je povezana pesnica Fanny Haussmann, hči Jožefa Ludvika Hausmanna. Biografski leksikon jo navaja tudi kot Fany Hausmann. Po uredniško dopolnjenem podatku se je rodila 16. aprila 1818 v Brucku ob Muri. Umrla je 4. aprila 1853 v Dobriši vasi, pokopana pa je v cerkvi v Petrovčah.
Ivan Grafenauer našteva osem njenih pesmi, objavljenih v Celjskih Novinah v letih 1848 in 1849, ter domoljubno pesem v časopisu Slovenija leta 1849. V prvih prepoznava zlasti melanholično ljubezensko razpoloženje. O njeni šolski izobrazbi leksikon ne prinaša zanesljivih podatkov.
Obnova in nove kulturne vsebine
Lokalni program kulture 2024–2030 navaja občinsko lastništvo in obnovitvena dela od leta 1997. V letih 2018–2020 sta bili obnovljeni kamniti baročni plastiki Samsona in Herkula pred vhodom. Prvega aprila 2022 je Občina Žalec dvorec predala v upravljanje ZKŠT Žalec. Program opisuje razstavne dejavnosti od leta 2013 in večje letne razstave od leta 2016.
Upravljavec je septembra 2026 predstavil knjigo o uporabi dvorca kot zdravstvene in socialne ustanove med letoma 1930 in 1981. Dokumenti in pričevanja opisujejo tudi okolico kot samooskrbni kompleks, kjer so živeli in delali ljudje z družinami. Svoje spomine je prispevala nekdanja medicinska sestra na otroškem oddelku Mija Hribar.
ZKŠT navaja tudi likovne kolonije, razstave, kulturne prireditve in poroke. Od leta 2018 v glavni dvorani podeljujejo pesniško nagrado Fanny Haussmann. Današnje kulturno prizorišče tako ohranja povezavo s pesnico in z več različnimi obdobji stavbe.
Viri: Občina Žalec: Lokalni program kulture 2024–2030, tiskani 29 in 37 ↗ · ZKŠT Žalec: Izdali smo novo knjigo o Dvorcu Novo Celje, september 2026 ↗ · ZKŠT Žalec: Izšla je monografija o dvorcu Novo Celje,2024 ↗