Ocinje: leseni zvonik, Bela cerkev in Čarni kamen
Ocinje so vas v občini Rogašovci na severozahodnem Goričkem, v bližini državne meje z Avstrijo. Na pokopališki vzpetini stoji samostojen zvonik, južno od vasi pa so sledi najdišča Bela cerkev. Ob poti na Serdiški breg se razvrščajo manjše domačije zaselka Na grebenu.
Pokopališki zvonik in Bela cerkev
Leseni zvonik ima čokato tramovno konstrukcijo na kvadratni osnovi. Nad opečno štirikapno streho se dviguje manjša zvončnica s pločevinasto strešico. V osnovi izvira z začetka devetnajstega stoletja. Ker stoji samostojno na pokopališču, je njegova lega drugačna od cerkvenega zvonika, prislonjenega k ladji.
Na njivah južno od vasi, vzhodno od ceste, ki vodi iz Ocinja, register opisuje najdišče Bela cerkev. Veliki kamniti bloki ležijo na približno petdeset krat petdeset metrov velikem območju. Gre za sledove verjetno srednjeveške sakralne arhitekture; prvotna stavba in njena starost nista predstavljeni kot dokončno raziskani.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗
Zaselek na grebenu in mineralni izvir
Zaselek Na grebenu ob poti na Serdiški breg sestavlja vrsta manjših domačij. Prevladujejo stavbe, ki povezujejo krila v značilni kotni razporeditvi, grajene iz lesa ali opeke. Večinoma so nastale v prvi polovici dvajsetega stoletja. Zaporedje domačij vzdolž poti je pomemben del tamkajšnje kulturne krajine.
V katastrski občini Ocinje je tudi naravna vrednota Slatinska graba – izvir slatine. Parkovo poročilo za leto 2019 povzema pregled iz leta 2018: mineralna voda je mezela iz cevi, vidne so bile železove spojine in ogljikovodiki, verjetno naravnega izvora. Gre za datirano naravovarstveno opažanje, ne za potrdilo pitnosti.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗ · Krajinski park Goričko: Priloga 3 k letnemu poročilu 2019, str. 41 ↗
Po makadamu do Čarnega kamna
Ob avstrijski meji je Občina Rogašovci pri Čarnem kamnu uredila manjšo gozdno jaso z dvema lesenima klopema in informativno tablo. Do nje vodi makadamska cesta, vključena v pohodno povezavo med Slovenijo in Avstrijo. To je konkretna točka za postanek med raziskovanjem obmejnega gozda.
Občinska predstavitev pripoveduje legendo o treh črnih kamnih in hudiču, ki je hotel z enim zadeti cerkev. Kmet ga je izzval s stavo, opoldansko zvonjenje pa je preprečilo načrt. Zgodba je izročilo, povezano s kamni, ne geološka razlaga njihovega nastanka.