Pertoča: gorički zaselki, šola in dediščina svete Helene
Pertoča v občini Rogašovci povezuje razložene goričke zaselke, šolsko tradicijo, sadjarstvo in cerkev svete Helene. Krajevno zgodovino dopolnjujejo gasilstvo ter matične knjige Nadškofijskega arhiva Maribor.
Goričko naselje s številnimi zaselki
Pertoča je naselje v občini Rogašovci. Muzejski zgodovinar Franc Kuzmič jo v predstavitvi Pomurskega muzeja opisuje kot razloženo goričko naselje, ki se razteza v dolinski, pobočni in slemenski legi na obeh straneh ceste Cankova–Rogašovci. Ob potoku Črncu meji na Fikšince in Gerlince.
Med zaselki našteva Ves, Gres, Varaš, Kuharov breg, Korcovo grabo, Vukov breg in Kolmaničevo grabo. Takšna razporeditev po dolinah in bregovih dopolnjuje pogled na cerkveno jedro. Muzejski prikaz prvo omembo kraja povezuje z listino iz leta 1365 in zapisom Walsefolua; razlago zaporedja krajev v srednjeveški listini izrecno predstavlja kot zgodovinsko presojo.
Viri: Pomurski muzej: Pertoča ↗ · Občina Rogašovci: naselja ↗
Sveta Helena in nova cerkvena stavba
Cerkev je posvečena sveti Heleni, ki jo arhivski vodnik Nadškofijskega arhiva Maribor navaja kot zavetnico župnije. Vodnik potrjuje omembo župnije leta 1698. Kuzmičev muzejski zapis povzema vizitacijski zapisnik iz istega leta: cerkev je stala na hribčku, stavbo pa sta sestavljala starejši in pozneje dodani del.
Zaradi prostorske stiske so leta 1963 začeli graditi novo cerkveno stavbo po načrtih Jožeta Požauka. Leta 1970 jo je posvetil škof Držečnik. Muzejski opis ločeno obravnava ohranjeni stari zvonik in poznejšo notranjo ureditev. Med dopolnitvami navaja daritveni oltar ter 92 kvadratnih metrov velik mozaik Marka Ivana Rupnika, blagoslovljen leta 2010.
Viri: Pomurski muzej: Pertoča ↗ · Nadškofijski arhiv Maribor: vodnik 2024, fizična stran 363 ↗
Od stare šole do današnje podružnice
Šolska zgodovina sega precej pred sedanjo organizacijo zavoda. Okrog leta 1831 je bilo šolsko poslopje leseno in krito s slamo. Leta 1874 so sezidali novo stavbo z dvema učilnicama in učiteljevim stanovanjem. Šola je postala dvooddelčna leta 1884, trioddelčna leta 1907, za tretji oddelek pa so leta 1914 postavili novo zgradbo.
Uradna šolska stran danes predstavlja Podružnično osnovno šolo Pertoča na naslovu Pertoča 54 a, 9262 Rogašovci. Podružnica je del Osnovne šole Sveti Jurij. Predstavitev osnovnih podatkov v njen šolski okoliš uvršča Fikšince, Pertočo, Ropočo in Večeslavce; ob podružnici je tudi enota vrtca. Naslov matične šole v Svetem Juriju je druga lokacija od pertoške podružnice.
Viri: Pomurski muzej: Pertoča ↗ · OŠ Sveti Jurij: podružnica Pertoča ↗ · OŠ Sveti Jurij: osnovni podatki ↗
Učitelj in razvoj sadjarstva
Muzejski zgodovinski prikaz med učitelji posebej izpostavlja Leopolda Kollárša, ki je bil za učitelja in kantorja izvoljen leta 1887. Učiteljišče je končal v Csurgóju na Madžarskem, pred prihodom v Pertočo pa je poučeval v Beltincih. Z ženo Marijo sta na Pertoči poučevala do leta 1922.
Njegovo delo ni bilo omejeno na pouk: Kuzmič mu pripisuje velike zasluge za razvoj kmetijstva, predvsem sadjarstva. Okrajni glavar ga je imenoval tudi za kmetijskega svetovalca. Ta povezava šole in pridelovanja sadja je konkreten del krajevne zgodovine, ki dopolnjuje cerkveno in upravno kronologijo.
Gasilstvo in nekdanja godba
Pobudo za ustanovitev gasilskega društva je dal gostilničar Jurij Partl. Ustanovni občni zbor je bil 5. januarja 1927. Ob ustanovitvi je društvo dobilo v upravljanje štirikolesno ročno brizgalno Walser iz leta 1892 in zidano orodjarno.
Od leta 1932 je ob društvu delovala tudi godba na pihala, ki je nastopala na prireditvah in pogrebih. Po muzejski predstavitvi je prenehala z odhodom učitelja Filipa Babiča. Leta 1968 so razvili prapor, leta 1981 sklenili zgraditi novi gasilski dom in leta 1999 razvili novi prapor. Gre za datiran razvoj društva; stara oprema ni seznam njegovega današnjega voznega parka.
Arhivski viri o župniji
Arhivski fond Pertoča ima v vodniku signaturo NŠAM 0126. Med izvirnimi matičnimi knjigami so krstne knjige od leta 1753; ločene poročne knjige se začnejo leta 1784, ločene mrliške pa leta 1799. Krstna knjiga vsebuje tudi poročne vpise iz obdobja 1761–1781, poročna pa mrliške vpise iz let 1742–1798. Historično matično območje obsega Pertočo, Gerlince, Ropočo, Večeslavce, Cankovo in Krašče; ta arhivska opredelitev opisuje zgodovinski nastanek gradiva in ni seznam današnjega šolskega okoliša.
Viri: Nadškofijski arhiv Maribor: vodnik 2024, fizična stran 363 ↗