
Orešje na Bizeljskem: hrami in stara šola
Orešje na Bizeljskem je naselje v občini Brežice. Med njegovimi starejšimi stavbami so vinski hrami, domačije v zaselku Rupe in nekdanja šola. Zaselek Kupce ima kamnito vinsko klet, v vinogradniškem območju Kozja peč pa stoji Zagmajstrova klet. Cerkev sv. Marije Magdalene stoji na pokopališču.
Cerkev in nekdanja učilnica
Cerkev sv. Marije Magdalene je v pisnih virih omenjena leta 1545. Leta 1653 so starejšemu delu cerkve prizidali oltarni prostor. Glavni oltar je iz leta 1665; na njem so kipi Marije Magdalene, Barbare in Katarine. Barbari in Katarini sta posvečena tudi stranska oltarja. Ob prenovi leta 1842 so med drugim postavili lesen pevski kor in kamnit glavni vhod.
Ob cesti severovzhodno od cerkve stoji nekdanja šola na hišni številki 59. Stavba je obstajala vsaj že leta 1825, šola pa je bila ustanovljena leta 1880. Nad obokano kletjo so velika učilnica, hodnik, kuhinja, sanitarije in dva kabineta. Pritlična zidana stavba ima streho, ki se spušča na štiri strani, z opečno kritino.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine ↗ · Uradni list RS76/2008: Cerkev sv.Marije Magdalene ↗
Leseni hrami in kamnita klet
Berkovičev hram stoji zahodno od zaselka Rupe, severno nad lokalno cesto med Bizeljsko vasjo in Orešjem. Pritlična pravokotna stavba je sestavljena iz tesanih brun, nad vrati pa ima letnico 1722. Zagmajstrova klet pripada domačiji na številki 76. Hram stoji v vinogradniškem območju Kozja peč, vzhodno od cerkve. Ta hram iz leta 1874 ima en prostor, ometane stene iz brun in delno ohranjeno notranjo opremo.
V zaselku Kupce, jugovzhodno od cerkve, stoji ometana kamnita vinska klet. Njena zunanja podoba je iz druge polovice 19. stoletja. Južno od cerkve je Colnarjev hram, ki pripada domačiji na številki 51. Na njegovem lesenem vhodnem portalu je letnica 1844.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine ↗
Hiše in gospodarska poslopja v Rupah
Domačija na številki 79 stoji v Rupah, severno od cerkve, in je iz sredine 19. stoletja. Hiša je deloma kamnita, deloma lesena ter ima črno kuhinjo. K domačiji sodijo kamnit hlev z leseno kaščo ter zelenjavni vrt z vodnjakom. Svinjak so podrli leta 1980.
V Rupah je tudi Šribarjeva domačija na številki 77. V 17. stoletju je bila v lasti pavlincev iz Olimja. Sestavljajo jo ometana kamnita hiša, hlev s svinjaki in senikom ter žganjekuha. Del domačije so še cvetlični vrt in kostanji.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine ↗