Pečovje pri Štorah: rudnik, Vizjakova domačija in Barbarin pohod
Pečovje v občini Štore: nekdanji premogovnik in domačije na razgibanem slemenu.
Pečovje in njegovi zaselki
Pečovje je naselje v občini Štore. Matej Ocvirk ga v občinskem glasilu opisuje kot deloma gručasto, deloma razloženo naselje v vzhodnem Posavskem hribovju. V podaljšku Laške vasi se čez potok Bojanski graben nadaljuje na razgibano sleme nad gozdom, ki ga loči od nižje ležeče Lipe.
Zgornje Pečovje sega pod Jelovški hrib, zaselek Zapečje pa leži pod gozdnatim Srebotnikom, visokim sedemsto metrov. Avtor ime naselja povezuje s pečinami in skalnatim površjem z rudnimi nahajališči. Ulica Cesta na Pečovje v Štorah je dobila ime po smeri proti temu naselju; za leto 2022 ji prispevek pripisuje deset hišnih številk.
Viri: Matej Ocvirk: Cesta na Pečovje in Cesta na Svetino, Štorski občan, marec 2022, str. 39 ↗
Rudnik in bratovska skladnica
Železarski muzej Štore rudnik Pečovje povezuje s podjetjem Rudnik in železarna Štore. Premogovnik je za potrebe železarne deloval do leta 1926, ko ga je zalila voda in je bil dokončno zaprt. Zaradi zalitja je miroval tudi med letoma 1889 in 1897.
Muzejski prispevek opisuje lokalno bratovsko skladnico, obliko zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja rudniških in železarskih delavcev. Ob stečaju podjetja in zaprtju rudnika leta 1873 je štirideset rudarjev iz skladnice dobilo odpravnino. Reformirani statut je bil za Štore potrjen 30. aprila 1895.
Skladnica je imela sedež v Štorah, bila je dvojezična in obvezna za delavce podjetja. Po opisanih pravilih je bolniška trajala največ dvajset tednov ter znašala šestdeset odstotkov določene navadne dnevne plače. Porodniška je trajala štiri tedne. Zavarovanje je zajemalo tudi žene in otroke zaposlenih.
Viri: Železarski muzej Štore: Krajevna bratovska skladnica ↗
Domačije in sadjarska dediščina
Vizjakova domačija na naslovu Pečovje 35 stoji v Spodnjem Pečovju, na grebenu južno od Štor. Obsega pritlično zidano hišo iz leta 1868, leseno podolžno gospodarsko poslopje ter toplar na dva para oken. Na hiši je spominska plošča sadjarju Mihi Vizjaku, ki je živel med letoma 1814 in 1892; odkrili so jo leta 1936.
Domačija Pečovje 3 severno nad cesto Štore–Zvodno je nekdaj spadala k rudniku Laška vas. Ima tri objekte; hiša je bila gostilna, na zidanem delu gospodarskega poslopja so poslikave svetnikov.
Južno od domačije Pečovje 28 stoji opečna sušilnica za sadje, datirana v leto 1920. Kurišče ima ob strani, dvokapna streha pa pokriva zidani del in predprostor. V skrajnem južnem delu naselja je hiša Pečovje 22 iz osemdesetih let devetnajstega stoletja, deloma lesena in deloma zidana.
Register nekdanji kozolec ob cesti Laška vas–Pečovje vodi kot podrt objekt z dokumentarnim varstvom. Domnevno gradnjo umešča v leti 1727 ali 1728.
Viri: RNPD: Domačija Pečovje 35 ↗ · RNPD: Domačija Pečovje 3 ↗ · RNPD: Sušilnica za sadje Pečovje 28 ↗ · RNPD: podrt kozolec na parceli 585/1 ↗ · RNPD: Hiša Pečovje 22 ↗
Barbarin pohod iz Pečovja
Športno kulturno društvo Rudar Pečovje organizira Barbarin pohod v čast zavetnice rudarjev. Dušan Volavšek v občinskem glasilu opisuje zbor na igrišču v Pečovju ter devetnajst kilometrov dolgo traso preko Marije v skali, Svetine, Kanjuc, Šentruperta in Mačkovca do Trobnega Dola.
Na kontrolnih točkah so udeleženci dobili žige. Prispevek opisuje enaindvajseti pohod z oseminšestdesetimi odraslimi in dvaindvajsetimi otroki. Spremljala sta ga dež in mraz, na Svetini pa ledeni oklep na drevesih.
Za okrepčila so poskrbeli člani društva in domačinke; na Domu na Svetini so postregli prežganko. Cilj je bil na turistični kmetiji Salobir v Trobnem Dolu. Ob zaključku je igral ansambel JUHU.
Viri: Dušan Volavšek: Barbarin pohod, Štorski občan, str. 33–34 ↗
Prostor za družabna srečanja
Občina Štore v turistični predstavitvi kozolec Pečovje–Laška vas ponuja kot prostor za piknike in druge družabne dogodke. Za informacije navaja občinski telefon 03 780 38 40.
Premogovnik in začetek železarne
Podjetje Štore Steel nastanek železarne umešča v leti 1850 in 1851: Friedrich Bruno Andrieu je ustanovil podjetje, naslednje leto pa se mu je pridružil Pavel pl. Putzer. Takratna pudlarna in valjarna sta izkoriščali bližino premogovnika Pečovje in neposredno povezavo z železniško progo Dunaj–Trst.