Štore: železarska zgodovina, Lipa in knjižnica
Štore so kraj ob Celju, ki ga zaznamujejo jeklarska industrija, stanovanjsko območje Lipa in športna infrastruktura. Obisk ni omejen na pogled na industrijske objekte: razvoj delavskih stanovanj, Udarniška ulica, knjižnica ter športni park pripovedujejo tudi o vsakdanjem življenju kraja. Njegovo zgodovino lahko spoznate skozi digitalno razstavo Zgodovinskega arhiva Celje, ki povezuje tovarno, stanovanja, javne stavbe in društva.
V nadaljevanju je predstavljeno naselje Štore, ne vsaka turistična točka istoimenske občine. Osrednja orientacijska točka na Lipi je Udarniška ulica, kjer je tudi krajevna knjižnica. Industrijska dediščina pojasnjuje oblikovanje kraja, današnje knjižnične in športne dejavnosti pa pokažejo njegove druge uporabne vsebine. Za zgodovinski ogled je digitalna arhivska razstava dostopna tudi brez vstopa na območje delujočih industrijskih obratov.
Zakaj se je železarna razvila prav v Štorah
Začetki jeklarstva segajo v sredino 19. stoletja. Leta 1850 je Friedrich Bruno Andrieu ustanovil podjetje in pridobil koncesijo za valjarno ter pudlarno; naslednje leto se mu je pridružil Pavel Putzer. Bližina premoga in železniške proge Dunaj–Trst je omogočala oskrbo s surovinami ter prevoz izdelkov na širše tržišče. Prav povezava energetskih virov, prometa in proizvodnje je bila pomembna za začetno rast.
Arhivski pregled začetke povezuje s premogom v bližnjem Pečovniku, sedanji zgodovinski pregled podjetja pa izpostavlja tudi premogovnik Pečovje. Obe predstavitvi poudarjata isto gospodarsko ozadje: industrijski obrat je nastal v okolju, kjer sta bila dostop do goriva in železniški transport bistvena. Štore so se razvijale kot proizvodni kraj, pri katerem so spremembe v železarni vplivale tudi na potrebe po stanovanjih, šolanju in javnih storitvah.
Putzer je pozneje postal edini lastnik, leta 1865 pa je lastništvo prevzela delniška družba Berg und Hüttenwerk. Leta 1878 sta železarno kupila Karel Neufeldt in industrialec Jan Weitzer iz Gradca. Njuna družba je ostala lastnica do leta 1945, ko je obrat po zaplembi prešel v državno last. Te spremembe so sestavni del zgodovine podjetja in kraja, ne dokaz nespremenjene organizacije skozi vseh 175 let.
Viri: Štore Steel — zgodovina jeklarstva ↗ · Zgodovinski arhiv Celje — fond Železarna Štore ↗
Tehnološke spremembe: od pudlarne do Štor II
Pudlanje je predstavljalo zgodnjo fazo predelave železa, pred prvo svetovno vojno pa so prvotne peči zamenjale Siemens-Martinove. V železarni so se razvijale tudi livarske in druge metalurške dejavnosti. Arhivski pregled navaja priključitev šamotne tovarne leta 1948, začetek mehanske obdelave ulitkov leta 1950 ter postavitev elektroplavža za proizvodnjo grodlja leta 1954.
Leta 1956 je železarna začela izdelovati vzmetna jekla za avtomobilsko industrijo. Širjenje proti novi lokaciji Štore II se je začelo z zemeljskimi deli leta 1962, ko so odkupili in preselili zaselek Serpastje. Leta 1968 so začeli izdelovati svetle profile z vlečenjem in brušenjem. Ti podatki razkrivajo razvoj različnih postopkov in izdelkov, ki jih splošna oznaka železarna ne pokaže.
Zgodovinski pregled podjetja posebej izpostavlja leto 1973, ko je na novi lokaciji začela obratovati elektroobločna peč za pretaljevanje jeklenega odpadka. Nova proizvodnja je uporabljala tudi zaprti sistem hlajenja in čiščenja industrijske vode. Štore II so postale središče jeklarske proizvodnje in ostajajo lokacija družbe Štore Steel. S tem se je spremenila tako tehnološka zasnova kot prostorska razporeditev industrije.
Viri: Štore Steel — zgodovina jeklarstva ↗ · Zgodovinski arhiv Celje — fond Železarna Štore ↗
Traktorji, rast in preoblikovanje podjetja
Industrijska zgodovina Štor vključuje tudi proizvodnjo traktorjev. Zgodovinski arhiv Celje navaja sodelovanje s Fiatom od leta 1973 do leta 1986. To je drugačen del proizvodnje od jeklarstva in pokaže širino nekdanjega industrijskega sistema. Železarna je leta 1984 dosegla vrh rasti s 3.675 zaposlenimi; gre za zgodovinski podatek, ne današnje število delavcev.
Po letu 1991 je izguba pomembnega dela jugoslovanskega tržišča povzročila težave in prestrukturiranje. Iz posameznih dejavnosti so nastala samostojna podjetja, med njimi jeklarska, livarska in podjetja za valje, industrijsko opremo ter vzdrževanje. Arhivski opis nadalje dokumentira sanacijo jeklarskega dela v devetdesetih letih in prodajo večinskega deleža leta 1997.
Leta 2003 je prišlo do nove razporeditve lastniških deležev in preimenovanja v Štore Steel. Današnja družba predstavlja svojo dejavnost kot razvoj specialnih jekel in proizvodnjo na osnovi recikliranega jeklenega odpadka. V svojem pregledu za obdobje 2021–2024 opisuje center sekundarne metalurgije z dvema ponovčnima pečema ter napravo za vakuumsko razplinjevanje. To je opis nadaljnje tehnološke specializacije, ne zgolj ohranjanje prvotne valjarne.
Viri: Štore Steel — zgodovina jeklarstva ↗ · Zgodovinski arhiv Celje — fond Železarna Štore ↗
Lipa: delavska stanovanja in preobrazba naselja
Stanovanjsko območje Lipa je še v petdesetih letih 20. stoletja imelo izrazitejšo kmečko podobo. Ob hišah so bili hlevi, manjši pomožni objekti in drvarnice. Občinsko glasilo Štorski občan pojasnjuje, da je povojno povečevanje števila zaposlenih v železarni povzročilo pomanjkanje stanovanj. Vodstvo obrata je zato začelo graditi nove stanovanjske objekte.
Bloki na območju današnje Udarniške ulice so nastajali v petdesetih letih in bili končani v začetku šestdesetih. Pri tem so večino starih kmečkih poslopij podrli, tudi ob nasprotovanju nekaterih lastnikov. Razvoj torej ni bil le povečevanje proizvodne zmogljivosti, ampak velika sprememba bivalnega prostora. Zgodovinske fotografije, objavljene ob članku, omogočajo primerjavo novega blokovskega naselja s prejšnjo podobo Lipe.
Med letoma 1959 in 1962 so poleg stanovanjskih blokov uredili stadion, kegljišče, otroška igrišča in pešpoti. Delno so asfaltirali in tlakovali cesto mimo nekdanje kovinarske šole ter stanovanjskih četvorčkov. Skupaj so tako nastajali stanovanjski, izobraževalni in rekreacijski prostori, povezani z vsakdanjimi potrebami rastočega industrijskega kraja.
Kaj pomeni ime Udarniška ulica
Udarniška ulica se nadaljuje iz Kovinarske ulice nekoliko nad nekdanjo metalurško in kovinarsko šolo. Njeno ime občinsko glasilo povezuje z udarniškim in prostovoljnim delom. Pri urejanju javne infrastrukture so sodelovali prostovoljci, zaposleni Železarne Štore in učenci kovinarske šole. Takšno delo je bilo povezano s cestami, vodovodom, kanalizacijo, stanovanjskimi bloki in športnimi površinami.
Ime zato ohranja spomin na družbeno organizacijo gradnje v povojnem obdobju. Pri sprehodu po Lipi ga lahko povežete z dejanskimi objekti: stanovanjskim območjem, nekdanjo šolo in športnim stadionom. Članek Mateja Ocvirka v glasilu iz decembra 2021 temelji tudi na starejših zapisih Štorskega železarja, zato je uporaben uvod v lokalno zgodovino ulice in stanovanjskega razvoja.
Knjižnica Štore: naslov in obisk
Krajevna knjižnica je v prvem nadstropju Mercator centra Lipa na naslovu Udarniška 3. Deluje kot enota Osrednje knjižnice Celje in je namenjena otrokom, mladostnikom ter odraslim. Izkaznica omogoča izposojo v drugih enotah iste mreže. Ponudba vključuje leposlovje, strokovno literaturo, otroške knjige in neknjižno gradivo, med katerim upravljavec navaja filme, glasbo, pravljice in jezikovne tečaje.
Po rednem urniku, preverjenem na strani upravljavca 7. oktobra 2026, je knjižnica odprta ob ponedeljkih od 8. do 14. ure, sredah od 13. do 15. ure in četrtkih od 12. do 19. ure. Ob torkih, petkih ter koncu tedna je zaprta. Za popoldanski obisk je torej najdaljši redni termin ob četrtkih, za dopoldanskega pa ob ponedeljkih. Poletni urnik je objavljen ločeno in ga ne gre zamenjevati z jesenskim.
Pravljične dogodivščine upravljavec navaja vsak tretji četrtek v mesecu. Knjižnica sprejema tudi vrtčevske skupine in organizira vodstva za učence bližnje osnovne šole. Domače časnike in revije je mogoče brati v knjižnici ali si jih izposoditi na dom. Ta ponudba dopolnjuje krajevno kulturo z redno dostopno storitvijo, ne le s posameznimi večernimi prireditvami.
Več selitev in nova knjižnica leta 2021
Zgodovina krajevnega knjižničarstva vključuje več različnih prostorov. Dne 13. septembra 1979 so Štore dobile knjižnico v Domu ljudske tehnike na Lipi. Takratni zapis je navajal približno 2.000 knjig in odprtje ob sredah. V teh prostorih je delovala do rušitve stavbe leta 2008, nato se je začasno preselila v nekdanjo srednjo kovinarsko šolo.
Leta 2012 je sledila selitev na Udarniško ulico 10. Ob načrtovanju novega prostora so se povezali občina, Osrednja knjižnica Celje in projekt sodelovanja Čebela BERE med. Projekt je omogočil nabavo knjižnične ter informacijsko-komunikacijske opreme. Nova knjižnica na Udarniški 3 je vrata odprla 6. decembra 2021, kar dokumentira prispevek Osrednje knjižnice Celje v občinskem glasilu.
Štore v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje
Zgodovinski arhiv Celje je leta 2023 pripravil razstavo Štore v dokumentih. Na dvanajstih panojih je predstavil izbor 67 kosov gradiva, ki ga je izbrala in tematsko uredila arhivska svetovalka Sonja Jazbec. Najstarejši prikazani dokument je spis z načrtom gradnje mlina iz leta 1856. Razstava se zato začne širše od fotografij industrijskih strojev.
Vključuje načrte hiš in delavskih stanovanj iz 19. stoletja, fotografije železarne ter dokumente o cesti na Svetino, stanovanjskem naselju Lipa, osnovni šoli, kulturnem domu in zdravstveni postaji. Med zanimivostmi je cenik kruha in moke iz leta 1960. Gradivo o društvih dopolnjuje prikaz javnega in družabnega življenja, ki se je razvijalo ob železarni.
Razstava je bila najprej dostopna na arhivskem virtualnem portalu, kar je bil za to serijo drugačen vrstni red od običajne prvotne fizične postavitve. Digitalni ogled omogoča branje dokumentov o kraju tudi pred obiskom Štor. Ločeni arhivski popis fonda Železarna Štore obsega gradivo od leta 1854 do 1996, med drugim poslovna poročila, tehnične načrte in moštvene knjige.
Fond meri 16,30 tekočega metra gradiva. V njem so tudi pravila delniške družbe, zapisniki občnih zborov, načrti stanovanj za delavce ter časopis Štorski železar iz let 1971–1992. Arhivski popis v slovenskem jeziku razvršča dokumente tematsko in kronološko ter jih označuje kot javno dostopne. Posamezni zapisi omogočajo raziskovanje proizvodnje in stanovanjskega razvoja skozi različna obdobja. Fotografije železarne hrani tudi Muzej novejše zgodovine Celje, kar dopolnjuje pisno dokumentacijo z vizualnim gradivom o spreminjanju kraja.
Viri: Zgodovinski arhiv Celje — Štore v dokumentih, 2023 ↗ · Zgodovinski arhiv Celje — fond Železarna Štore ↗
Športni park Lipa in tenis
Športni prostori na Lipi nadaljujejo povojno ureditev stadiona, kegljišča in igrišč. Nogometno igrišče s stanovanjskimi bloki v ozadju je vidno tudi na zgodovinski fotografiji kraja iz februarja 2010. Stadion in stanovanja skupaj ponazarjajo prostorsko bližino rekreacije in vsakdanjega bivanja v naselju, ne le ločenega športnega prizorišča.
Občinska napoved iz junija 2026 je za obdobje od 29. junija do 5. julija napovedala teniški turnir Štore Green Steel Open na peščenih igriščih v Štorah in Šentjurju. Dogodek sta pripravljala občina in ŠD Kovinar Štore v sodelovanju s teniškim klubom iz Šentjurja. Napoved kaže uporabo športnega parka Lipa tudi za mednarodno tekmovalno dejavnost; nove termine in pogoje posameznih dogodkov objavljajo organizatorji.
Viri: Štorski občan, december 2021, str. 6 in 21 ↗ · Občina Štore — napoved teniškega turnirja 2026 ↗