Pečovnik pri Celju: Almina hiša, Vipota in zgodovina rudnika
Pečovnik v Mestni občini Celje povezuje spominsko hišo Alme Karlin, dediščino pod Vipoto in Grmado ter zgodovino nekdanjega premogovnika.
Pečovnik pod Vipoto in Grmado
Pečovnik je naselje v Mestni občini Celje.
Almina hiša na naslovu Pečovnik 44
V Pečovniku 44 stoji hiša, v kateri je Alma Karlin s prijateljico Teo Gamelin preživela zadnja leta. Register jo opisuje kot nekdanjo zidanico iz druge polovice devetnajstega stoletja. Stavba je grajena v breg in delno podkletena. Ima somerno dvokapno streho z opečnim zareznikom. Njena lega je na pobočju pod Grmado, ob poti do Celjske koče.
Občinska predstavitev navaja, da se je Alma po vrnitvi s partizanskih območij s Theo Schreiber Gammelin naselila v Pečovniku. Tu je med letoma 1945 in 1950 živela in ustvarjala. Prenovljena stavba je po istem viru leta 2014 postala Spominska hiša Alme Karlin. V njej je urejena stalna razstava Samotno potovanje Alme M. Karlin.
Spominska hiša predstavlja pisateljico in svetovno popotnico Almo Maximiliano Karlin, ki je živela med letoma 1889 in 1950. Razstavo je pripravila kustosinja Barbara Trnovec iz Pokrajinskega muzeja Celje. Občinski opis izpostavlja ohranjene bivalne prostore ter osebne predmete, fotografije in dokumente. Razstava zajema otroštvo, študij v tujini, potovanje okoli sveta in zadnja leta v Celju.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: pet celotnih enot Pečovnika 30083, 30082, 4259, 14626 in 29745 ↗ · Mestna občina Celje: Pečovnik – Hiša Alme M. Karlin, celotni namenski opis ↗
Koča gozdnih delavcev
Gozdarska koča na naslovu Pečovnik 6 je bila po registrskem opisu postavljena med letoma 1913 in 1916 za bivanje gozdnih delavcev. Podolžna, podkletena stavba ima kamniti spodnji del in zgornji del, grajen iz klad. Na zahodni strani jo delno obdaja lesen gank. Stoji južno pod Vipoto, nad desnim bregom Savinje. Register opisuje še njeno dvokapno streho s salonitno kritino.
Gospodarsko poslopje pri Hudič
Gospodarsko poslopje pri Hudič, Pečovnik 6a, ima kamnito pritličje in čelni stranici. Daljši stranici nadstropja in čelna zatrepa so leseni. Na lesenem kletnem portalu je letnica 1815. Register navaja dvokapno streho s salonitno kritino in lego v sklopu domačije pod Vipoto, nad desnim bregom Savinje.
Vipota in pobočje Slabšak
Na skalnem hribu Vipota, južno od Celja in vzhodno nad Savinjo, je registrirano manjše poznorimsko utrjeno pribežališče. Stalnejša poselitev z daljšimi premori je v opisu označena kot verjetna. Najdbi grobnih oltarjev s konca drugega ali začetka tretjega stoletja register povezuje tudi z manjšim svetiščem.
Drugo arheološko območje, Slabšak oziroma Tovornik, je na pobočju pod Grmado severno od kmetije Slabšak. Pri ekstenzivnem terenskem pregledu leta 2011 so našli odlomke rimskega gradbenega materiala. Registrski opis zato govori o povečanem arheološkem potencialu.
Rudnik rjavega premoga Pečovnik
Arhivski vodnik Zgodovinskega arhiva Celje začetek pridobivanja premoga na območju Pečovnika umešča v leto 1819. Do leta 1894 se je zamenjalo več zasebnih lastnikov, z izjemo obdobja med letoma 1845 in 1855, ko je rudnik pripadal državnemu erarju. Leta 1894 je prešel v last rudarske družbe Bohemia, ki ga je imela do leta 1945.
Po vodniku je mestna zaplembna komisija Celje rudnik zaplenila z odločbo z dne 13. novembra 1945. S tem je bil podržavljen. Do leta 1950 je posloval kot samostojno podjetje; prvega januarja tega leta se je združil z Rudnikom rjavega premoga Laško. Leta 1953 se je znova osamosvojil.
Vodnik navaja vdor talne vode 13. decembra 1959 in prevelike stroške sanacije kot razloga za likvidacijo. Redni likvidacijski postopek je bil uveden 29. decembra 1959 in zaključen leta 1962.
Vodnik med ohranjenim rudniškim gradivom navaja jamske karte iz let 1921, 1927, 1938, 1944 in 1947 ter načrte rudniških naprav iz tridesetih in štiridesetih let dvajsetega stoletja.