Teharje: žlahtnija, cerkvena dediščina in zgodovina šole
Teharje v Mestni občini Celje imajo zgodovino svobodne kmečke plemiške skupnosti, cerkveno dediščino in šolsko izročilo od začetka 19. stoletja. Krajevni spomin ohranjajo tudi zgodba o Celjskih in simboli pri nekdanji Štefanovi cerkvi.
Celjski, svoboščine in krajevno izročilo
Občinska predstavitev Teharje posredno umešča v pisne vire že v 12. stoletju. Posebej poudarja povezavo s Celjskimi in poplemenitenjem Teharčanov. Ob tem pripoveduje legendo o grofu Ulriku II., ki naj bi zahajal k teharskim dekletom. Vaški fantje naj bi ga med nočnim obiskom pridržali in ga izpustili šele po obljubi plemstva ter dveh zvezd iz njegovega grba.
Pripoved je predstavljena kot legenda, ne kot dokazani potek podelitve pravic. Občinska stran jo povezuje z opero Teharski plemiči Benjamina Ipavca in pripovedko Mlinarjev Janez Ferda Kočevarja. Kot zgodovinsko letnico posebej navaja 25. maj 1537, ko je Ferdinand teharskim plemičem obnovil in potrdil svoboščine. Ta datum je tudi krajevni praznik istoimenske krajevne skupnosti.
Viri: Mestna občina Celje: predstavitev Krajevne skupnosti Teharje ↗
Sodin in krajevno sodišče žlahtnije
Vodnik Zgodovinskega arhiva Celje opisuje Teharje z okoliškimi naselji kot svobodno kmečko plemiško občino. V njej našteva Čret, Bukovžlak, Lipo, Kresnike, Osenco, Slance, Vrhe in Zvodno, poleg tega pa omenja še nekaj krajev v Spodnji Savinjski dolini in gričevju proti Šaleški dolini. Ta zgodovinska skupnost je obsegala širše območje od samega naselja.
Teharčani so vsako leto volili sodina in svetovalce. Ti so upravljali občinsko premoženje, izvrševali nižje sodstvo ter pobirali gospoščinske in deželnoknežje davke. Krajevno sodišče žlahtnije je obravnavalo zapuščine, skrbništvo mladoletnih otrok, pravde, poravnave, cenitve in delitve premoženja. Vodnik njegovo ukinitev povezuje s sodnimi spremembami leta 1849. Arhivski fond vsebuje civilnopravdne spise iz let 1819–1834 in zapuščinske spise iz obdobja 1819–1850.
Viri: Zgodovinski arhiv Celje: Vodnik po fondih in zbirkah, 2010, tiskani strani 265 in 389 ↗
Nova Martinova cerkev na mestu stare
Na mestu današnje župnijske cerkve svetega Martina je do začetka 20. stoletja stala starejša cerkev istega zavetnika. Občinski opis navaja, da so jo podrli zaradi premajhne velikosti. Za novo cerkev so leta 1906 blagoslovili temeljni kamen, zgradili so jo leta 1907, posvetili pa leta 1908. Leta 2007 so jo obnovili v pripravi na stoletnico posvetitve.
Isti vir razlikuje župnijsko zgodovino od gradnje sedanje stavbe. Teharje so bile sprva podružnica žalske pražupnije in skupaj z njo leta 1256 dodeljene stiškemu samostanu. Za leto 1528 navaja župnika in dva kaplana, izrecno omembo župnije pa za leto 1545. Med petimi cerkvami nekdanjega župnijskega območja poleg Martina našteva Štefana, Ano, Lovrenca in Janeza; ta seznam opisuje nekdanjo župnijo, ne zgolj današnjega naselja.
Pri cerkvi svete Ane občinska predstavitev opozarja na različno datiranje. Pisni viri, ki jih povzema, gradnjo umeščajo v 16. stoletje, grb Celjskih nad glavnim pročeljem in gotski stavbni členi pa po istem opisu kažejo na čas pred izumrtjem rodbine leta 1456. Starejša datacija je zato predstavljena kot razlaga stavbnih značilnosti v občinskem viru.
Viri: Mestna občina Celje: predstavitev Krajevne skupnosti Teharje ↗
Obelisk pri nekdanji Štefanovi cerkvi
Cerkev svetega Štefana je stala na kraju sedanjega krožišča na Teharjah. Po občinski predstavitvi je bila med vojno poškodovana v letalskem napadu, leta 1958 pa porušena. Njen zvonik je ostal do leta 1974. Na tem mestu spomin nanjo ohranja obelisk s kipom prvega krščanskega mučenca svetega Štefana, obdan s kamenjem.
Na stranicah obeliska so teharski grb, posnetek teharske zastave in sodniško žezlo. Zadnji simbol se nanaša na nekdanjo pravico kraja do lastnega sodstva. Obelisk zato povezuje spomin na porušeno cerkev s krajevno zgodovino samoupravljanja, ki jo arhivski vodnik podrobneje opisuje pri žlahtniji in njenem sodišču.
Viri: Mestna občina Celje: predstavitev Krajevne skupnosti Teharje ↗ · Zgodovinski arhiv Celje: Vodnik po fondih in zbirkah, 2010, tiskani strani 265 in 389 ↗
Od kaplanije do večrazredne šole
Enorazredna osnovna šola v Teharjah je bila po arhivskem vodniku ustanovljena leta 1812. Prve prostore je dobila v kaplaniji, leta 1869 pa so zgradili šolsko poslopje. Leta 1872 je postala dvorazredna, leta 1882 trirazredna, leta 1919 štirirazredna, leta 1922 petrazredna in leta 1933 šestrazredna. Leta 1928 sta bili v njenem okviru organizirani tudi kmetijska nadaljevalna in gospodinjska šola.
Zgodovinski arhiv Celje hrani šolsko kroniko iz obdobja 1867–1976 ter kroniko kmetijske in gospodinjske nadaljevalne šole iz let 1929–1947. Med ohranjenim gradivom vodnik našteva tudi šolske odredbe, kataloge in matične liste učencev. Gradivo je pred prevzemom hranila šola v Štorah, saj je teharska šola pred ukinitvijo delovala kot njena podružnica.
Viri: Zgodovinski arhiv Celje: Vodnik po fondih in zbirkah, 2010, tiskani strani 265 in 389 ↗