Pernovo: dvorec Grmovje, sveti Ožbalt in Jakobova pot
Pernovo v občini Žalec povezuje zgodovino Grmovja, podružnično cerkev svetega Ožbalta in poti po Savinjski dolini. Arhivska razglednica kaže dvorec leta 1913.
Pernovo, Grmovje in starejše omembe
Pernovo je naselje v občini Žalec, povezano z Grmovjem in cerkvijo svetega Ožbalta. Božo Jordan v Vodniku po Savinjski planinski poti njegovo prvo omembo postavlja v leto 1239. Ob opisu poti skozi ta del Savinjske doline povezuje krajevno zgodovino z graščino, nekdanjim rudarjenjem in prehodi ob potokih. Grmovje v tem opisu nastopa kot ime graščine in doma oskrbovancev z naslovom Pernovo 4a.
Vodnik omenja tudi manjši rudnik železove rude v Gorci, ki je obstajal že leta 1794 in je pripadal lastnikom fužin v Mislinji. Med obema svetovnima vojnama je bil v lasti kemične tovarne v Hrastniku. Avtor ga opisuje kot opuščenega.
Viri: Božo Jordan: Vodnik po Savinjski planinski poti, 3. izdaja, str. 26 ↗ · Občina Polzela: Dom Nine Pokorn, imenik zavodov ↗
Dvorec Grmovje in obnova leta 1986
Graščina Grmovje je v starejših zapisih imenovana tudi Hofrain. Po Jordanovem vodniku je bila leta 1867 zgrajena v klasicističnem slogu na mestu starejših stavb; začetki posesti segajo v konec srednjega veka. Ob graščini je bila kapela iz leta 1742, obnovljena leta 1892 v neogotskem slogu. Vodnik ob svojem opisu navaja ohranjeni zvonik. Nižje sodstvo pri graščini je od leta 1480 spadalo pod deželno sodnijo v Celju.
Posebno poglavje njene novejše zgodovine je večletna obnova. Staro graščino so ponovno odprli 31. januarja 1986. Jordan ob tem navaja manjšo dvorano ter atelje akademskega kiparja Antona Hermana s stalno razstavo njegovih del. Omenja tudi obnovljeni strop z japonskimi motivi, ki ga je restavriral Viktor Povše iz Celja, in se sklicuje na časopisni zapis iz januarja 1986.
Viri: Božo Jordan: Vodnik po Savinjski planinski poti, 3. izdaja, str. 26 ↗
Dom Nine Pokorn Grmovje v Pernovem
Občinski imenik Polzele Dom Nine Pokorn Grmovje predstavlja kot poseben socialnovarstveni zavod na naslovu Pernovo 4/a, 3310 Žalec. Njegovo dejavnost opredeljuje kot oskrbo, varstvo in strokovno obravnavo ljudi, ki zaradi slabših psihofizičnih sposobnosti ne zmorejo samostojnega življenja zunaj ustanove. Objavljena kontakta sta telefon 03 713 29 00 in elektronski naslov info@dnpg.si.
Naslov zavoda je uporabna orientacijska točka pri iskanju Grmovja.
Cerkev svetega Ožbalta in arhivski zapisi
Arhivski Vodnik 2024 pri fondu Galicija našteva podružnično cerkev svetega Ožbalta v Pernovem. Za starejšo cerkev navaja leto 1392, za sedanjo stavbo pa leto 1535. Pernovo vključuje tudi v historično matično območje župnije Galicija. Fond ima oznako NŠAM 0041, med navedenim gradivom pa so matične knjige in zapisniki duš.
Za družinsko in krajevno zgodovino so posebej zanimivi zapisniki duš, kjer je Pernovo navedeno skupaj z okoliškimi kraji. Vodnik denimo popisuje knjigo za obdobje 1840–1849 in knjigo za leta 1901–1913.
Pri fondu Galicija arhivski popis razlikuje izvirne matične knjige, njihove dvojnike in zapisnike duš. Med izvirniki so krstne knjige za leta 1670–1698 in 1734–1753 ter mrliška knjiga za obdobje 1730–1771. Pri dvojnikih krstnih knjig navaja obdobja 1835–1885, 1888–1939 in 1941–1968. Zapisniki duš imajo še ocene ohranjenosti: knjiga K01 za leta 1840–1849 je ocenjena kot dobro ohranjena, knjiga K09 za leta 1901–1913 pa kot zelo dobro ohranjena. Pri obeh je Pernovo izrecno navedeno med zajetimi kraji.
Viri: Nadškofijski arhiv Maribor: Vodnik 2024, fond Galicija, str. 153 ↗
Jakobova pot skozi Pernovo
Turistična predstavitev Žalca Pernovo uvršča na Jakobovo pot, ki poteka od Šentjungerta prek Galicije in Železnega do cerkve svetega Ožbalta. Nato se nadaljuje proti Veliki Pirešici in cerkvi svete Jedrti. Pot je označena z Jakobovo školjko; na odseku od Šentjungerta do cerkve svete Jedrti poteka vzporedno s Savinjsko planinsko potjo.
Za celoten predstavljeni občinski odsek turistični vir navaja 12,7 kilometra, približno štiri ure hoje in 326 metrov višinske razlike. Celotna trasa povezuje še Gotoveljski Zalog, Toplice v Podlogu, Ložnico in Novi Klošter v občini Polzela.