Petrovo Brdo: razvodje in pohodniške poti nad Baško grapo
Petrovo Brdo je prelazno naselje med Baško grapo in Selško dolino v občini Tolmin. Na razvodju Save in Soče se križajo pohodniške poti, ob stari cesti pa stoji domačija s toplarjem in žago.
Med dvema porečjema
Petrovo Brdo povezuje vzhodni konec Baške grape s Selško dolino. Dom pri številki 2B stoji na razvodju med porečjema Save in Soče, na skrajnem robu Julijskih Alp. Mimo njega potekajo Slovenska planinska pot, Pot kurirjev in vezistov, evropska pešpot E7, Loška planinska pot, Geološka pot in Via Alpina.
Kraj je vključen tudi v Škofjeloško kolesarsko pot, TransSlovenio 2, Slovensko turnokolesarsko pot in Juliana Bike. Med cilji enodnevnih izletov od doma so Porezen, Lajnar, Možic, Slatnik, Ratitovec in Šavnik. Razvodni prehod je tako povezan z grebeni nad Soriško planino in s Poreznom, dolinski cesti pa vodita proti Podbrdu ter Železnikom.
Križišče daljinskih pešpoti
Petrovo Brdo leži na osmi etapi Loške planinske poti med kočo na Poreznu, Zgornjo Sorico, Lajnarjem in Soriško planino. Pot kurirjev in vezistov, označena z modro-rumenimi kažipoti, se grape dotakne z odsekoma med Soriško planino, Sorico, Petrovim Brdom in Poreznom. Slovenska planinska pot se sem spusti s Črne prsti, kjer PZS skupaj z Rodico opisuje njen prehod čez Baško grapo.
Evropska pešpot E7 gre s Planine Razor skozi Stržišče in Petrovo Brdo proti Poreznu. Via Alpina pa Petrovo Brdo poveže z Vrhom Bače, Koblo in Črno prstjo. Različne oznake ob poti torej pripadajo več daljinskim povezavam, ki se srečajo na istem prehodu.
Toplar z žago pri stari domačiji
V vzhodnem delu vasi ob glavni cesti proti Železnikom stoji domačija Petrovo Brdo 1. Večja nadstropna hiša ima pravokoten tloris in streho s čopoma, na tramu v izbi pa letnico 1861. Ob njej stoji hlev iz druge polovice devetnajstega stoletja.
Posebno zanimiv je velik toplar iz devetnajstega stoletja s skrilnato streho in žago v pritličju. Pod isto gospodarsko streho združuje sušenje oziroma shranjevanje pridelkov in predelavo lesa. Hiša, hlev in toplar tvorijo različne stavbne dele ene domačije, vezane na staro cestno povezavo.
Ob cestnem prehodu se tako srečata živinorejska in lesna gospodarska dejavnost: ob hiši stojita hlev ter toplar, žaga pa je vključena kar v njegovo pritličje.
Viri: Ministrstvo za kulturo – Register nepremične kulturne dediščine (EŠD 17325; CC BY 4.0) ↗