Podbrdo: Jakovkna hiša in življenje ob Bohinjski progi
V Podbrdu Jakovkna hiša predstavlja prelomna obdobja Baške grape, železniška postaja in južni vhod Bohinjskega predora pa pričata o preoblikovanju kraja ob progi.
Staro jedro in Jakovkna hiša
Podbrdo je naselje v občini Tolmin v zgornjem delu Baške grape. V starem vaškem jedru ob cerkvi svetega Nikolaja stoji prenovljena Jakovkna hiša. Tolminski muzej v njej predstavlja stalno razstavo, postavljeno leta 2008, skupaj s turistično informacijsko pisarno za zgornjo Baško grapo. Hiša je tako konkretno izhodišče za spoznavanje preteklosti kraja in širše doline.
Razstava je razporejena po nekdanji izbi, kamri in kuhinji. Vsak od teh prostorov obravnava eno pomembno obdobje območja: srednjeveško kolonizacijo, prihod železnice ali življenje na meji med obema svetovnima vojnama. Tolminski muzej kot avtorico navaja Karlo Kofol, oblikovanje pa pripisuje Ani Hawlina. Muzejska postavitev uporablja fotografije, filme in računalniško predstavitev Bohinjske proge.
Viri: Wikimedia Commons: Podbrdo, Doremo 2017 ↗ · Tolminski muzej: Jakovkna hiša ↗
Tri obdobja Baške grape
Največji prostor Jakovkne hiše prikazuje poselitev zgornje Baške grape v trinajstem stoletju, ki jo muzejska predstavitev povezuje z obsežno nemško kolonizacijo. Manjša kamra ponuja fotografska pričevanja o gradnji Bohinjskega predora in železniške proge. Proga je bila dokončana leta 1906 in je močno spremenila življenje krajev ob dolini.
Zadnja soba prikazuje čas med obema vojnama, ko je bila Primorska priključena Kraljevini Italiji. Muzej to obdobje opisuje kot čas močno varovanega in utrjenega obmejnega območja. Filmi obravnavajo življenje v zgornjem delu grape, računalniška predstavitev pa povezuje Podbrdo z drugimi kraji in postajami na Bohinjski progi vse do Nove Gorice.
Južno gradbišče Bohinjskega predora
Tolminski muzej začetek gradnje Bohinjskega predora postavlja v leto 1901, raziskovalna dela pa so potekala že prej. Gradilo ga je podjetje Giacoma Ceconija. Najprej so vrtali ročno, od leta 1903 strojno, istočasno z obeh strani. Elektriko za vrtalne stroje in prezračevanje so proizvajali v posebej zgrajenih elektrarnah v Bohinjski Bistrici in Podbrdu.
Gradnjo so oteževali vdori podzemne vode, nevarni plini in nizke temperature kamnin. Predor so slovesno prebili 31. maja 1904. Ob odprtju proge je meril 6.339 metrov; muzejski opis njegovo poznejše skrajšanje za dvanajst metrov povezuje z miniranjem severnega portala ob nemškem umiku leta 1945. V Podbrdu je bilo južno gradbišče z dostopom do predorskega vhoda.
Muzejski fotografski niz prikazuje dovod vode iz potoka Kacenpoh do podbrške elektrarne in stavbo ob Bači s strojnico za ventilatorje. Med gradnjo so različna transportna sredstva poganjali s paro, vrtanje in prezračevanje pa z elektriko.
Postaja na nasipu iz predorskega materiala
Vlak v Podbrdu pripelje na železniško postajo takoj po izhodu iz Bohinjskega predora. Kompleks tirov in poslopij stoji na velikem nasipu iz materiala, izkopanega v predoru. Muzejska predstavitev opisuje prvotno večje postajno poslopje in prizidek iz prve svetovne vojne, zgrajen zaradi vojaških potreb. Z novo mejo med Italijo in Jugoslavijo se je postaja dodatno povečala.
Pod italijansko upravo je dobila ime Piedicolle in postala obmejna predajna postaja. Na platoju so zgradili poslopja za carino in obmejno stražo, pred predorom pa obračališče lokomotiv. Po drugi svetovni vojni so prazna poslopja naselili domačini, zaposleni na železnici. Obračališče so leta 1953 preuredili v bazen in ga pozneje zasuli; muzejski opis na tem mestu navaja otroško igrišče.
Informacije za obisk Jakovkne hiše
Jakovkna hiša ima naslov Podbrdo 18. Muzejska in turistična predstavitev objavljata sezonske urnike, ki se med seboj razlikujejo, zato je za konkreten termin smiselna neposredna najava pri TIC Podbrdo. Turistična stran za obdobje od oktobra do aprila izrecno navaja zaprtje oziroma obisk po predhodni rezervaciji. Informacijska pisarna je namenjena zgornjemu delu Baške grape.
Viri: Tolminski muzej: Jakovkna hiša ↗ · Dolina Soče: Jakovkna hiša in obisk ↗